Kontakt        

+386 1 47 73 456
 
+386 1 47 73 191


tajnistvof5@ijs.si 

Domov        Pomembne informacije        Novice

Arhiv novic



 Konferenca Liquids 2017
 17.-21. julij 2017

Od 17. do 21. julija je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Liquids 2017, ki sta jo organizirala Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. To je v tem letu največji svetovni dogodek na temo znanosti tekočin. Na konferenci je sodelovalo več kot 650 strokovnjakov z največjih svetovnih raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekočinami, penami, polimeri, koloidi, stekli, aktivnimi sistemi in biomateriali. Podeljeni sta bili tudi prestižni nagradi znanstvenikoma največjega svetovnega formata, »Liquid Matter Prize« prof. Jacobu Kleinu (Weizmann Institute of Science, Izrael) in »predavanje Pierre-Gilles de Gennes« prof. Raminu Golestanianu (University of Oxford, VB). Organizacijskemu odboru je predsedoval prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”.



 III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov
 4. julij 2017


Na Institutu »Jožef Stefan« je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.




 Članek v reviji ACS Nano
 22. junij 2017


V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.




 Potrditev Bose-Einsteinove kondenzacije
31. marec 2017

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.






 Članek v reviji Nature Communications
 21. februar 2017


Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom Hidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.




 Prva uspešna katalizacija aldolne kondenzacije s protoniranimi titanatnimi nanocevkami
 5. februar 2017


Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je 'zelena' alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom Protonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.




 Članek v reviji Nature Communications
 24. januar 2017


Revija Nature Communications je 24. januarja 2017 objavila članek z naslovom Fractal Nematic Colloids, ki so ga napisali Uroš Jagodič, Igor Muševič in Miha Ravnik, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci s Sharif University of Technology v Iranu. Z uporabo dvofotonske laserske litografije so ustvarili koloidne delce v obliki fraktalnih »Kochovih« snežink, ki so jih preučevali v tekočem kristalu. Fraktalni delci vplivajo na urejanje tekočega kristala in ustvarjajo topološke defekte, katerih število eksponentno narašča s fraktalnim redom delcev. S tem delom so avtorji prvič ustvarili topološka fraktalna stanja v mehki snovi.




 Članek v reviji Physical Review Letters
 5. januar 2017


Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom Low-Temperature Global Symmetry Reduction in the Kagome Antiferromagnet Herbertsmithite avtorjev Andreja Zorka in Matjaža Gomilška, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan«. V sodelovanju s skupinami s Hrvaške, ZDA in Francije sta raziskovalca prva opazila zlom simetrije v kristalu Herberthsmitita, ki velja za paradigmo kvantnega antiferomagneta na spinski mreži Kagome, kjer teorija napoveduje magnetno neurejeno osnovno stanje spinske tekočine. Tak zlom bi lahko končno dal ključno informacijo o sami naravi magnetnega osnovnega stanja tega minerala. To odkritje po več kot desetletju intenzivnih raziskav tako omogoča povsem nov vpogled v enigmatično osnovno stanje spinske tekočine na spinski mreži Kagome.




 Članek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America
 21. november 2016


Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.



 Podelitev Častne listine IJS dr. Janezu Piršu
 20. oktober 2016


20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu podelil Častno listino Instituta "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš Častno listino prejema za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec odseka F5 in pobudnik resničnega sodelovanja s slovensko industrijo od leta 1980. Še posebej je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot spin-off podjetje Instituta "Jožef Stefan", z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Na pobudo dr. Janeza Pirša podjetje Balder d. o. o. in Institut "Jožef Stefan" že od začetka leta 1997 uspešno sodelujeta pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi raziskav, ki se izvajajo na inštitutu. Uspešno razvojno sodelovanje se je nadaljevalo tudi po letu 2012, ko je podjetje Balder d. o. o. postal del multinacionalke Kimberly Clark Proffesional. Po izključni zaslugi dr. Janeza Pirša se je tudi pod novimi lastniki razvojno sodelovanje uspešno nadaljevalo v okviru letnih raziskovalnih nalog.




 
 Objava članka v reviji Nature Communications
7. oktober 2016


Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom Polymer-dispersed liquid crystal elastomers, objavljenem v reviji Nature Communications.

 



 
 WLCP 2016
14.–16. september 2016


Od 14. do 16. septembra je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani potekala 6. delavnica o tekočih kristalih na področju fotonike WLCP 2016, na kateri so sodelovali najboljši znanstveniki s področja fizike, kemije in inženirstva, ki se ukvarjajo z uporabo tekočih kristalov v fotoniki. Delavnica je bila organizirana v sodelovanju Instituta Jožef Stefan in Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

 



 
 Nagrada za najboljši plakat na srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings
 2. julij 2016
Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Institua "Jožef Stefan" je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings, ki je potekalo od 26. junija do 1. julija 2016 v mestu Lindau v Nemčiji. Letošnjega 66. srečanja se je udeležilo okoli 400 posebej izbranih in povabljenih mladih znanstvenikov iz 80 držav ter 29 Nobelovih nagrajencev. Udeležence srečanja izbere poseben znanstveni odbor, osnovno merilo pa je izkazana predanost znanosti in raziskavam. Srečanje je bilo letos posvečeno fiziki. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje. Humarjev plakat je dobil največ glasov na tajnem glasovanju udeležencev.

 



 
 Dr. Matjaž Humar je dobil financiranje za projekt Live and Edible Photonics
 24. junij 2016
Strokovni svet direktorja je soglasno sklenil, da predloži v financiranje projekt
 z naslovom Live and Edible Photonics, ki ga je predlagal dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi F5. Cilj projekta je postavitev
laboratorija na IJS, ki bo svetovno vodilni na področju bio-integrirane fotonike. Laboratorij bo postavljen v prostorih sedanje knjižnice, ko bodo prenovljeni in bodo zagotavljali odlično okolje za predlagane raziskave. Razvili bodo fotonske komponente, kot so na primer laserji, ki bodo v celoti sestavljeni iz biokompatibilnih in živih snovi, ki jih bo mogoče zaužiti ali vgraditi v človeško telo. Biodegradabilni fotonski senzorji bodo uporabljeni tudi v kombinaciji z optično koherenčno tomografijo (OCT) in bodo omogočali senzoriko globlje v telesu in z večjo resolucijo kot doslej. OCT bo uporabljen tudi za proučevanje živih aktivnih samoorganiziranih sistemov in njihovo interakcijo s svetlobo. Metode razvite znotraj projekta bodo omogočale novo raven manipulacije bioloških sistemov, biosenzoriko in nove vmesnike človek-stroj.

 



 Multikalorični keramični material z elektrokalorično in magnetokalorično temperaturno spremembo
 Junij 2016
Sodelavci Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije »Scientific Reports« z naslovom »A multicaloric material as a link between electrocaloric and magnetocaloric refrigeration«. Delo je prva eksperimentalna potrditev soobstoja električnega in magnetnega vzbujanja kaloričnega odziva v relaksorskem feroelektriku in odpira nove možnosti na področju kaloričnega hlajenja.

 



 Ohlajeni atomi cezija
 Junij 2016
Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim kvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na ultracool.

 



 Članek v reviji Scientific Reports
 20. 5. 2016
Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom Points, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo so kot prvi uspeli natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.


 Članek v reviji Nature Communications
 19. 1. 2016
V članku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.


 


 Članek v reviji Journal of Materials Chemistry C
 9. 9. 2015
Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, A. Benčan, G. Dražić, T. Rojac, J. Holc, S. Drnovšek, G. Trefalt in B. Malič so s sodelavci iz ZDA, Avstrije in Francije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter z V. Bobnarjem z Odseka za fiziko trdne snovi IJS v reviji »Journal of Materials Chemistry C« objavili članek z naslovom »Unusual structural-disorder stability of mechanochemically derived-Pb(Sc0.5Nb0.5)O3«. Pokazali so, da način priprave enega najbolj znanih relaksorskih materialov močno vpliva na urejanje kationov na B-mestih v perovskitni osnovni celici ter posledično na njegove funkcionalne lastnosti. Do sedaj je namreč veljalo, da se temperatura prehoda med urejenim in neurejenim stanjem B-kationov v polikristaliničnem materialu nahaja pri 1200 °C. Avtorji so pokazali, da Pb(Sc0.5Nb0.5)O3, pripravljen iz mehanokemijsko aktiviranega prahu, izkazuje neurejeno stanje B-kationov neodvisno od pogojev termične obdelave materiala.



 Kontroliranje nereda in elektronskih lastnosti v nanodelcih
 4. 9. 2015
Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi in Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci univerz v Ljubljani, Monsu in Bordeauxu ter Helmholtzevega centra v Berlinu pokazali, da lahko s počasno difuzijo anionov v trdni snovi kontrolirajo nered in elektronske lastnosti v nanodelcih. To so pokazali na primeru titan oksinitridnih nanopasov. Z uravnavanjem vsebnosti dušika, ki določa kemijski nered preko zasedenosti O/N-mest in ionskih praznin, so vplivali na prehod iz stanja slabe kovine v superprevodno stanje. S tem so pokazali, da lahko z ionsko difuzijo vplivamo ne samo na strukturno urejenost, pač pa tudi na fizikalne in funkcionalne lastnosti teh materialov. Rezultati so opisani v članku, ki je bil objavljen v reviji ACS NANO.

 


 Mikrolaserji v celicah
 27. 7. 2015
Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku Intracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, in Seok-Hyun Yun - video posnetek.

 


 Članek v reviji Nature Communications
 12. 7. 2015
Revija Nature Communications je 12. junija 2015 objavila članek z naslovom Spin-stripe phase in a frustrated zigzag spin-1/2 chain, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” v sodelovanju s partnerji iz Švice, Francije in Japonske. Delo razkriva spojino beta-TeVO4 kot nov modelski sistem frustrirane spinske verige. Glavni rezultat je odkritje nanometrske modulacije magnetne strukture (angl. stripe phase) na prehodu med spiralno in kolinearno magnetno ureditvijo. V nasprotju s prej znanimi moduliranimi elektronskimi strukturami se v tem primeru pasovi pojavijo kljub odsotnosti interakcij dolgega dosega. Predstavljeni sistem odpira možnosti za boljše razumevanja analognih nanometrsko moduliranih ureditev v drugih sistemih, npr. visokotemperaturnih superprevodnikih.



 Magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu
 31. 6. 2015

Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem članku v reviji Physical Review Letters.

 

 


 Sodelavci F5 v Physics Today
 Junij 2015
Ameriška fizikalna revija Physics Today je v junijski številki objavila komentar ob izidu članka "In situ laser-imprinted surface realignment of a nematic liquid crystal", ki so ga v reviji Soft Matter objavili sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Giorgio Mirri, Miha Škarabot in Igor Muševič. Physics Today je najbolj vplivna revija združenja "American Physical Society", ki že več kot 50 let objavlja najbolj "vroče" novice, mnenjske članke in komentarje na prelomne fizikalne objave v svetu. Tokratni komentar je namenjen originalni metodi urejanja molekul v tekočekristalnih zaslonih z uporabo laserja, ki je bila razvita na inštitutu. Slika prikazuje lasersko izdelano "LCD-šahovnico" z velikostjo polj 40 mikrometrov.

 


 Članek v reviji Advanced Functional materials
 15. 5. 2015
Revija Advanced Functional Materials je 15. 5. 2015 objavila članek z naslovom Controllable Broadband Absorption in the Mixed Phase of Metamagnets, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" s partnerji iz Švice, Nemčije in Moldavije. Članek razkriva, da metamagnetni materiali absorbirajo elektromagnetno valovanje v izjemno širokem frekvenčnem območju. Efekt krmili zunanje magnetno polje, ki aktivira mešano fero/antiferomagnetno fazo, kjer se absorpcija v sistemu Cu3Bi(SeO3)2O2Br razteza vsaj preko devetih velikostnih frekvenčnih razredov. Ob dejstvu, da je v umetnih metamagnetnih materialih (tankih magnetnih plasteh) mogoče »nastaviti« krmilno magnetno polje, omenjen pojav razkriva možnost direktnega uravnavanja novih funkcionalnih lastnosti teh materialov.

 


 Jahn-Tellerjeva kovina
 17. 4. 2015
Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Denis Arčon, Peter Jeglič in Anton Potočnik so pomembno prispevali k odkritju novega kovinskega stanja snovi v superprevodnih materialih na osnovi molekul C60. V obširni mednarodni raziskavi so novo stanje odkrili pri sistematičnem spreminjanju razdalje med sosednjimi molekulami C60 preko dopiranja osnovnega materiala Cs3C60 z rubidijem. Študija je razkrila izredno bogat fazni diagram, kjer se prepletajo izolatorska, magnetna, kovinska in superprevodna stanja, vključno z doslej neznanim stanjem, ki so ga raziskovalci poimenovali »Jahn-Tellerjeva kovina«. Članek je bil nedavno objavljen v Science Advances, ki je nova znanstvena revija skupine AAAS (Science) in je bil takoj opažen na številnih spletnih portalih, vključno s physicsworld.com.



 Članek v enciklopediji Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering
 16. 4. 2015
Na povabilo urednika enciklopedije Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravko Kutnjak in dr. Brigita Rožič z Odseka za fiziko trdne snovi ter prof. Raša Pirc z Odseka za teoretično fiziko napisali pregleden članek z naslovom Electrocaloric Effect: Theory, Measurements, and Applications. V prispevku je podan obsežen pregled raziskav s področja elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. Poleg teoretične razlage elektrokaloričnega odziva v feroelektrikih, relaksorskih feroelektrikih in antiferoelektrikih so predstavljene številne eksperimentalne tehnike za njegovo posredno in neposredno meritev vključno s pomembnimi, do sedaj izmerjenimi rezultati. Omenjene so tudi mogoče aplikacije elektrokaloričnih materialov skupaj s »state of the art« hladilnimi in grelnimi napravami nove generacije.

 


 Ujeti atomi cezija
 Marec 2015
V Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki se na Reaktorskem centru postavlja v sodelovanju z odsekoma za Teoretično fiziko ter Fiziko nizkih in srednjih energij, so prvič ujeli in ohladili atome cezija. Na sliki je pogled skozi okno vakuumske komore, kjer lebdi 50 milijonov cezijevih atomov s temperaturo nekaj 100 mikrokelvinov, ki jih zaradi fluorescenčne svetlobe vidimo kot majhno rožnato kroglico. V teku so že priprave na naslednji pomemben korak, kjer se bodo atomi z uporabo močne laserske svetlobe ujeli v dipolno past in s procesom izparevanja ohladili na temperaturo pod 50 nanokelvinov, ki ustreza temperaturi prehoda v Bose-Einsteinov kondenzat. Več informacij o metodah laserskega hlajenja in lovljenja atomov je na voljo na ultracool.ijs.si.

 


 Skupni laboratorij LIA
 9. 1. 2015
Institut “Jožef Stefan” in francoski center CNRS sta 9. januarja 2015 podpisala dogovor o skupnem laboratoriju LIA. Glavna raziskovalna tematika novega laboratorija je področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin z namenom poiskati odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja: kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Laboratorij LIA ne bo prispeval le k boljšemu razumevanju razvoja kompleksnosti v kovinah, ki je na neki način še vedno na začetku, ampak bo tudi spodbuda za fizikalno metalurgijo na novih področjih znanja, povezanih s fiziko trdne snovi in anorganske kemije.

 


 Članek v reviji PNAS
 29. 12. 2014
Revija PNAS je ob 100. obletnici izhajanja objavila članek Knot theory realizations in nematic colloids, ki so ga napisali Simon Čopar, Uroš Tkalec, Igor Muševič in Slobodan Žumer s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Avtorji poročajo o uporabi različnih načinov iz teorije vozlov na zavozlanih defektnih strukturah v tekočekristalnih koloidih. Z eksperimenti lahko razkrijemo številne podrobnosti teoretičnih algoritmov, najdemo bližnjice do konstrukcije grafov in ograjenih površin neposredno iz mikroskopskih posnetkov in identificiramo vozle brez uporabe numeričnih simulacij. Delo je primer vzajemne povezanosti fizikalnih konceptov z matematično teorijo, kjer abstraktna topologija zaživi v eksperimentu.

 


 Članek v reviji Nature Physics
 22. 12. 2014
Revija Nature Physics je 22. decembra 2014 objavila članek z naslovom Light-controlled topological charge in a nematic liquid crystal, ki so ga napisali Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer in Igor Muševič, sodelavci odseka F5 Instituta "J. Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Članek opisuje eksperimente, v katerih z močno lasersko svetlobo ustvarijo in stabilizirajo par topoloških defektov v tekočem kristalu, ki ga tvorita defekt in antidefekt oziroma »delec« in »antidelec«. Slika prikazuje tekoči kristal, kot ga vidimo pod mikroskopom le nekaj milisekund po laserskem impulzu. Tvori se gosta mreža topoloških defektov, iz katerih sčasoma nastanejo pari topoloških defektov, kar spominja na Kibble-Zurekov mehanizem produkcije monopolov v kozmologiji. Z uporabo teorije so določili dinamiko anihilacije in osnovna topološka pravila, po katerih se ravnajo opaženi mehanizmi produkcije topološkega naboja.

 


 Obisk prof. Christiana Thomsena
 25. 11. 2014
Dne 25. novembra 2014 je Institut “Jožef Stefan” obiskal predsednik Tehniške univerze v Berlinu prof. Christian Thomsen. Gost, ki je prišel v Slovenijo kot član nemške delegacije ob obisku nemškega predsednika, se je srečal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, predsednikom znanstvenega sveta prof. dr. Draganom Mihailovićem, vodjem Odseka za fiziko trdne snovi prof. dr. Igorjem Muševičem ter s prof. dr. Majo Remškar. Pri tem je obiskal tudi nekatere fizikalne laboratorije, saj je tudi sam uveljavljen fizik.

 


 Dostava zdravil z nanomešički
 September 2014
Liposomi, sferični lipidni nanomešički, v katerih notranjosti je dovolj prostora za majhne in velike molekule oz. za zdravilo ali diagnostično sredstvo, so se izkazali kot odlična osnova sistema za aktivno ciljanje. Tako so sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" (doc. dr. Marko Fonovič, akad. prof. dr. Vito Turk, prof. ddr. Boris Turk, doc. dr. Olga Vasiljeva, Georgy Mikhaylov in dr. Matej Vizovišek) in Odseka za fiziko trdne snovi ( dr. Urška Mikac) razvili nov način dostave zdravil v tumorje, njihove rezultate raziskav pa je objavila tudi ena vodilnih revij Angewandte Chemie International Edition.

 


 Obisk Nobelovega nagrajenca prof. Oliverja Smithiesa
 10. 9. 2014
V septembru bo Institut “Jožef Stefan” obiskal prejemnik Nobelove nagrade 2007 prof. Oliver Smithies. Profesor Smithies je genetik, ki se je rodil v Angliji 1925. leta, vendar je naturaliziran ameriški državljan. Zaslužen je za uvedbo škroba kot medija za gelsko elektroforezo in za tehniko homologne rekombinacije transgene DNK z genomsko DNK, kije veliko bolj zanesljiv način spreminjanja živalskih genomov glede na metode, ki so jih uporabljali pred tem. Na obisk inštituta prihaja na povabilo laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi - F5. Profesor Smithies bo imel predavanje z naslovom "Where do ideas come from", in sicer v veliki predavalnici inštituta 10. septembra.

 


 Prof. Slobadan žumer prejel nagrado Honored member of the International Liquid Society
 2. 7. 2014
Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta "Jožef Stefan" in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na »25th International Liquid Crystal Conference« v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo!

 


 Sodelovanje z gospodarstvom
 Maj 2014
Na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 7. in 10. majem 2014, je bil posebej predstavljen tudi Institut "Jožef Stefan" ter predvsem odseka za elektronsko keramiko, fiziko nizkih in srednjih energij ter odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Prav tako je inštitut sodeloval na 11. nanotehnološkem dnevu, ki ga je obiskalo več kot 270 udeležencev, področje nanotehnologije pa je zastopala prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi. Oba dogodka sta bila tako primera dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko in znanstveno sfero.

 


 Članek v reviji Nature Communications
 6. 2. 2014
V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", objavili članek Topological zoo of free-standing knots in confined chiral nematic fluids, kjer napovedujejo obstoj zavozlanih defektnih linij v kiralnih tekočekristalnih kapljicah. Avtorji so bogastvo mogočih stanj modelirali s topološko podprtimi numeričnimi simulacijami. Odkritje je spodbuda za eksperimentalne študije in tehnološke aplikacije. Kiralne tekočekristalne kapljice so se v zadnjem času že pokazale kot uporabne za optične resonatorje, točkaste laserje, aktivne pigmente in kot drugi nastavljivi optični elementi.

 


 Novo kompleksno stanje v trdni snovi
 30. 1. 2014
Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku Frustration-induced nanometre-scale inhomogeneity in a triangular antiferromagnet v ugledni reviji Nature Communications. V tem članku poročajo o prepletanju vloge magnetne in strukturne degeneracije, kar vodi do nehomogenega osnovnega stanja na nanoskali v sicer kemijsko homogenem sistemu. To stanje, ki spominja na elektronske nehomogenosti v visokotemperaturnih superprevodnikih in spojinah s kolosalno magnetoupornostjo, bi lahko imelo funkcionalno zanimive lastnosti.

 


 Članek na portalu Spotlight on Optics
 7. 1. 2014
Optical Society of America (OSA), ki je največje svetovno združenje znanstvenikov s področja optike in fotonike, je uvrstila članek "Lasing and waveguiding in smectic - A liquid crystal fibers", objavljen v reviji Optics Express, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Venkata Subba Rao Jampanija in Igorja Muševiča ter soavtorjev z Max Planck Institute for Dynamics and Self Organization iz Goettingena na portal Spotlight on Optics za december 2013. Na tem portalu OSA vsak mesec objavi komentarje, ki so posvečeni nekaterim posebej izbranim in posebej poudarjenim člankom iz velikega števila revij, ki jih izdaja OSA. Avtorji v članku kot prvi obravnavajo širjenje in sevanje laserske svetlobe iz optičnih vlaken, ki zrastejo sama od sebe, ko zmešamo tekoči kristal in vodo.



 Electrocaloric materials: New Generation of Coolers
 16. 12. 2013
V knjigi Electrocaloric materials: New Generation of Coolers ugledne založbe Springer je izšlo poglavje sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravka Kutnjaka in dr. Brigite Rožič o posrednih in neposrednih meritvah elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. To je prva knjiga na področju elektrokaloričnih materialov, ki so v zadnjih letih zaradi številnih možnih aplikacij, npr. v hladilnih in grelnih napravah nove generacije, doživeli precejšnje zanimanje svetovne znanstvene srenje. Poglavje sodelavcev F5 opisuje tudi novo metodo termometrije elektrokaloričnih vzorcev, ki je bila razvita na IJS in s katero je bilo mogoče prvič neposredno izmeriti elektrokalorični odziv v tankih plasteh.


 


 Prof. dr. Zdravko Kutnjak prejel nagrado mentor leta 2013
 30. 11. 2013
Prof. dr. Zdravko Kutnjak, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan", je prejel nagrado mentor leta 2013. Nagrado vsako leto podeljuje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije in je namenjena najboljšim slovenskim mentorjem mladim raziskovalcem in doktorskim študentom. Prof. Zdravko Kutnjak je bil letos izbran izmed rekordnih 82 nominiranih mentorjev, slovesna podelitev je potekala 27. novembra 2013 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Čestitamo!

 


 Obisk japonske delegacije
 12. 7. 2013

V okviru znanstveno tehnološkega posvetovanja med Japonsko in Slovenijo je 12. julija obiskala Institut "Jožef Stefan" japonska delegacija, ki jo je vodil japonski veleposlanik za znanstveno in tehnološko sodelovanje gospod Shin Mauro. V delegaciji so bili visoki predstavniki japonskih ministrstev in agencij. Večji del obiska je potekal v Veliki predavalnici, kjer je potekala predstavitev skupnih sedanjih in načrtovanih projektov inštituta z japonskimi organizacijami. Gostje so obiskali tudi Odsek za okoljske znanosti in Odsek za fiziko trdne snovi.


Vse pravice prdržane @ 2015. Odsek za fiziko trdne snovi