Ostale novice

V okviru projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju (v nadaljevanju Gen-UI) pripravljamo zbirko primerov dobre rabe Gen-UI v izobraževanju z namenom pomagati učiteljem poučevati in razvijati veščine in kompetence prihodnosti.

K aktivnemu sodelovanju oziroma k pripravi in izvedbi primerov dobre rabe, ki bodo služili za preskušanje učinkovite uporabe generativne umetne inteligence (v nadaljevanju Gen- UI) v izobraževalnem procesu, vabimo strokovne in vodstvene delavce na vseh stopnjah izobraževanja, ki raziskujejo omenjeno tematiko.

Rok za oddajo opisa primera dobre rabe je petek, 2G. avgusta 2025. Opis oddajte v predlogi na povezavi https://forms.office.com/e/fYsmjvbggE. Nepopolno izpolnjeno predlogo bo treba dopolniti oziroma ne bo sprejeta.

Opis primera dobre rabe naj bo v slovenščini in naj vsebuje:

• naslov,
• cilj, standard znanja iz UN/KZ, ki pokriva primer dobre rabe,
• pet ključnih besed,
• kratek opis (približno 250 besed), ki vsebuje:
  • namen učenja: kaj, zakaj in kako (kaj bodo učenci1 znali, razumeli, bodo sposobni narediti),
  • vodilne dejavnosti učencev,
  • vključitev digitalne tehnologije s ključnim poudarkom uporabe gen-UI pri poučevanju in učenju ali načrtovanju pouka (katere in s kakšnim namenom, kaj je dodana vrednost uporabe gen-UI za uresničevanje ciljev).

Z izbranimi avtorji bomo sklenili pogodbo o sodelovanju v razvojno-raziskovalnem projektu za obdobje treh mesecev.

https://gen-ui.si/vabilo-k-aktivnemu-sodelovanju-pri-pripravi-in-izvedbi-primerov-dobre-rabe-ki-bodo-sluzili-za-preskusanje-ucinkovite-uporabe-generativne-umetne-inteligence-v-izobrazevalnem-procesu/

Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Miha Škarabot je sodeloval pri raziskavi, ki povezuje DNK-nanotehnologijo in proteinski inženiring. Raziskavo je vodil prof. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, delno pa je bila izvedena tudi na našem odseku. Avtorji so oblikovali stabilne proteinsko-DNK kompozite, ki se sami sestavljajo v dobro opredeljene nanostrukture, vključno z nanovlakni in nanopalicami. Ti hibridni sestavi ne kažejo le stabilne morfologije, temveč tudi ohranjajo funkcionalne lastnosti, kot sta encimska aktivnost in fluorescenca.

Članek je bil objavljen v reviji Small  (https://doi.org/10.1002/smll.202502060).