.svg){kind=small}
News
Ogrožena vrsta čmrlja
Sodelavca IJS doc. dr. Anton Gradišek in dr. David Susič sta člana v mednarodnem konzorciju, ki ga sestavljajo še raziskovalci iz Argentine, Čila in ZDA (Columbia University, Missouri, in Massachusetts Institute of Technology Media Lab). V okviru projekta, ki ga delno sofinancira National Geographic Society, preučujejo ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji in v Čilu. To vrsto čmrljev ogrožajo izguba habitatov zaradi intenzivnih kmetijskih praks ter uvažanja evropskih vrst za potrebe opraševanja v kmetijstvu – uvoženi čmrlji pa nato predstavljajo invazivno vrsto, ki tekmuje z domačimi. Raziskave se osredotočajo na spremljanje čmrljev s pomočjo bioakustike. Sodelavci na MIT so razvili poseben sistem kamer in mikrofonov, s katerimi se zajemajo podatki, ki se nato na IJS analizirajo z metodami umetne inteligence. Bazo podatkov, ki je bila zbrana v mestu Puerto Blest v Argentini, in poleg zvočnih posnetkov vsebuje tudi podatke o vremenu, so objavili v reviji Nature Scientific Data.
Več o tej temi najdete na povezavi:
Uroš Tkalec prejel priznanje APS Outstanding Referee
Izr. prof. dr. Uroš Tkalec je eden od letošnjih prejemnikov priznanja Oustanding Referee za anonimno recenzentsko delo. Priznanje podeljuje American Physical Society (APS), ki združuje več kot 50.000 članov iz vsega sveta. Vsako leto izberejo okoli 150 najboljših recenzentov člankov, ki so predvideni za objavo v njihovih revijah, pri čemer sta glavno merilo število in kakovost recenzij. Doslej je to priznanje prejela deseterica fizikov na slovenskih raziskovalnih ustanovah, med njimi sodelavca F-5, prof. dr. Slobodan Žumer in prof. dr. Robert Blinc.
Več o priznanju najdete na povezavi:
https://journals.aps.org/OutstandingReferee
Inkomenzurabilni izstrelki snovnih valov v kvazi-enodimenzionalni geometriji
V Bose-Einsteinovih kondenzatih pod vplivom modulacije medatomske interakcije pride do nastanka gostotnih valov in izstrelkov snovnih valov, katerih hitrost je sorazmerna korenu modulacijske frekvence. V članku avtorji predstavijo, kako v eksperimentu iz Bose-Einsteinovega kondenzata, katerega medatomska interakcija je modulirana z eno samo frekvenco, izhajajo izstrelki višjega reda – inkomenzurabilni “zlati” izstrelki. Njihova hitrost je namreč za faktor zlatega reza večja od hitrosti izstrelkov prvega reda. Nastanek izstrelkov višjih redov avtorji obravnavajo tudi teoretično z numeričnim reševanjem enodimenzionalne enačbe Grossa in Pitaevskega. Proces nastanka izstrelkov v odvisnosti od velikosti modulacije in njene frekvence obravnavajo tako eksperimentalno kot tudi teoretično, s čimer konstruirajo fazni diagram, ki razločuje območja, kjer opazimo različne vrste izstrelkov.
Porazdelitev elementov v oksidni plasti pri oksidaciji zlitine Kanthal AF
Skupaj kolegi iz Univerze v Ljubljani in podjetja Hidria smo proučevali mehanizem oksidacije zlitine Kanthal AF (zlitina FeCrAl) v temperaturnem območju med 800 in 1200 °C med 24 in 432 urami. Za določitev oksidacijske konstante, debeline oksidne plasti, mikrostrukture površine in elementne sestave oksidacijske plasti smo uporabili različne analitske tehnike TGA, GIXRD, SEM-EDX, TEM, XPS in ToF-SIMS. Rast okside plasti je bila pri vseh treh temperaturah najhitrejša v prvih 24 urah. Rezultati kažejo, da ima oksidna Al2O3 plast večplastno strukturo, ki jo definira tanka s kromom bogata oksidna plast na površini zlitine. Kljub niziki vsebnosti Mg (0,01 wt.%) v zlitini, ki neželjena nečistoča, Mg hitro difundira v Al2O3 plast pri čemer nastanejo Mg-Al-Fe oksidi, ki se pretvorijo v MgAl2O4. kar vpliva na oprijemljivost oksidne plasti s površino zlitine. Titan, ki je v zlitini tudi prisoten v sledovih v osidni plasti tvori ločene okside, medtem k osta Zr in Y enakomirno porazedljena po Al2O3 plasti.
Vpliv ukrivljenosti na dilatacijo plasti v tankih smektičnih filmih
Smektično A (SmA) tekoče kristalno fazo lahko obravnavamo kot modelni sistem lamelarnih struktur. Povezujejo sisteme zlomljene orientacijske simetrije, statistične mehanike membran in kristalov s translacijskim redom dolgega dosega. Med drugim predstavljajo tesni laboratorij v katerem lahko sistematično preučujemo učinke nelinearne elastičnosti.V raziskavi smo pokazali, da je v modeliranju potrebno vpleljati nelinearne energijski prispevek, ki ni zajet v klasičnem Landau-de Gennes-Ginsburg modelu, da razložimo eksperimentalno izmerjeno dilatacijo ukrivljenih smektičnih plasti. Dilatacijo upognjenih plasti zaradi antagonističnih robnih pogojev smo izmerili z rentgensko difrakcijo. Demonstrirali smo, da kombinacija rentgenskih meritev in teoretičnega modeliranja omogočajo kvantitativno določitev števila ukrivljenih smektičnih plasti in njihovo debelino.
