News

Revija Nature Physics je objavila članek sodelavcev FMF in F5 IJS, Simona Čoparja in Uroša Tkalca, v katerem sta kot prvi oziroma vodilni soavtor, skupaj s kolegi na ameriških univerzah, poročala o frustriranih dipolnih rešetkah v ograjeni plasti nematskega tekočega kristala.
Zanimivi vzorci, ki na mezoskopskem nivoju spominjajo na spinsko steklo, nastanejo pod vplivom strižnih sil na meji med ograjenim tekočim kristalom in vodno kapljico, ki drsi po mikrostrukturirani površini substrata. Smer drsenja kapljice se odrazi v značilni postavitvi elastičnih dipolov, ki tvorijo domenske strukture s polarnim redom in na ta način shranijo informacijo o hidrodinamskem toku na površini.
Rezultati raziskave odpirajo nove možnosti za razvoj mehkih odzivnih materialov, ki lahko s pomočjo posnetkov polariziranih struktur zaznavajo tokovne profile na mikroskali.
 
Več o prispevku najdete na povezavah:
 
https://www.nature.com/articles/s41567-025-02966-x
https://communities.springernature.com/posts/shearing-water-writes-memories-in-liquid-crystals
 

V okviru projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju (v nadaljevanju Gen-UI) pripravljamo zbirko primerov dobre rabe Gen-UI v izobraževanju z namenom pomagati učiteljem poučevati in razvijati veščine in kompetence prihodnosti.

K aktivnemu sodelovanju oziroma k pripravi in izvedbi primerov dobre rabe, ki bodo služili za preskušanje učinkovite uporabe generativne umetne inteligence (v nadaljevanju Gen- UI) v izobraževalnem procesu, vabimo strokovne in vodstvene delavce na vseh stopnjah izobraževanja, ki raziskujejo omenjeno tematiko.

Rok za oddajo opisa primera dobre rabe je petek, 2G. avgusta 2025. Opis oddajte v predlogi na povezavi https://forms.office.com/e/fYsmjvbggE. Nepopolno izpolnjeno predlogo bo treba dopolniti oziroma ne bo sprejeta.

Opis primera dobre rabe naj bo v slovenščini in naj vsebuje:

• naslov,
• cilj, standard znanja iz UN/KZ, ki pokriva primer dobre rabe,
• pet ključnih besed,
• kratek opis (približno 250 besed), ki vsebuje:
  • namen učenja: kaj, zakaj in kako (kaj bodo učenci1 znali, razumeli, bodo sposobni narediti),
  • vodilne dejavnosti učencev,
  • vključitev digitalne tehnologije s ključnim poudarkom uporabe gen-UI pri poučevanju in učenju ali načrtovanju pouka (katere in s kakšnim namenom, kaj je dodana vrednost uporabe gen-UI za uresničevanje ciljev).

Z izbranimi avtorji bomo sklenili pogodbo o sodelovanju v razvojno-raziskovalnem projektu za obdobje treh mesecev.

https://gen-ui.si/vabilo-k-aktivnemu-sodelovanju-pri-pripravi-in-izvedbi-primerov-dobre-rabe-ki-bodo-sluzili-za-preskusanje-ucinkovite-uporabe-generativne-umetne-inteligence-v-izobrazevalnem-procesu/

Vljudno vabljeni k sodelovanju!

Miha Škarabot je sodeloval pri raziskavi, ki povezuje DNK-nanotehnologijo in proteinski inženiring. Raziskavo je vodil prof. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, delno pa je bila izvedena tudi na našem odseku. Avtorji so oblikovali stabilne proteinsko-DNK kompozite, ki se sami sestavljajo v dobro opredeljene nanostrukture, vključno z nanovlakni in nanopalicami. Ti hibridni sestavi ne kažejo le stabilne morfologije, temveč tudi ohranjajo funkcionalne lastnosti, kot sta encimska aktivnost in fluorescenca.

Članek je bil objavljen v reviji Small  (https://doi.org/10.1002/smll.202502060).

Rok Podlipec, Luka Pirker, Ana Krišelj in Primož Pelicon z Odsekov za fiziko trdne snovi ter fizike nizkih in srednjih energij so v sodelovanju s kolegi iz Helmholtz Centra Dresden Rossendorf (Nemčija) in Elettra-Sincrotrone (Italija) v reviji ACS Nano objavili članek o novih pristopih napredne visoko ločljive korelativne mikroskopije za odkrivanje mehanizmov interakcije med škodljivimi nanodelci in pljučnim epitelijem. V raziskavi so s komplementarnimi optičnimi, elektronskimi in ionskimi mikroskopskimi tehnikami, uporabljenimi na istih vzorcih, analizirali povezave med strukturnimi in funkcionalnimi lastnostmi celičnega odziva na TiO2 nanodelce ter njihovimi biološkimi posledicami. Med ključnimi ugotovitvami so obsežno kopičenje pomembnih mineralov in železa, vezava molekul DNA ter lokalizirana tvorba vlaknastih struktur na površini pljučnih celic, kjer so nanodelci imobilizirani. Ti procesi potrjujejo sprožitev imunskega odziva in prispevajo k boljšem razumevanju zgodnjih faz vnetja. Razviti eksperimentalni pristop predstavlja trdno osnovo za prihodnje raziskave začetnih mehanizmov toksičnosti nanodelcev v bioloških sistemih na nanoskali.

3. junija 2025 je revija Nature Photonics objavila članek sodelavcev F5 IJS in FMF, v katerem Mahendran Vellaichamy, Uroš Jagodič, Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, Urban Mur, Andreja Jelen, Andriy Nych, Deepshika Malkar, Anna V. Ryzhkova, Miha Škarabot, Miha Ravnik in Igor Muševič kot prvi na svetu poročajo o uporabi tekočih kristalov v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe ene valovne dolžine  zatemniti svetlobo z drugačno valovno dolžino v času ene nanosekunde. Na ta način so izdelali hitri preklopni mikroelement, ki deluje izključno na svetlobo. Objavljeno delo o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo je osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, ki ga na IJS in FMF UL vodi prof. dr. Igor Muševič.
 
Več o prispevku najdete na povezavi:
 
https://www.nature.com/articles/s41566-025-01693-2