News
Članek v reviji Frontiers in Cardiovascular Medicine
Doc. dr. Anton Gradišek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegoma z Odseka za inteligentne sisteme E9 in iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v reviji Frontiers in Cardiovascular Medicine objavil članek z naslovom Prepoznavanje dekompenzacijskih epizod pri kroničnem srčnem popuščanju na podlagi zvoka srca.
Kronično srčno popuščanje je zdravstveni problem, ki prizadene 2 % svetovnega prebivalstva, pri starejših od 65 let pa tudi do 10 %. Pacienti v dekompenzacijski epizodi (ko se pacient počuti zelo slabo) morajo biti hospitalizirani, kar je breme tako za paciente kot za zdravstveni sistem. Vendar pa lahko tako epizodo preprečimo s prilagoditvijo zdravil, če jo zaznamo dovolj zgodaj. V naši študiji smo razvili algoritem strojnega učenja, ki razlikuje med dekompenzacijskimi in rekompenzacijskimi (ko se pacient počuti dobro) epizodami na podlagi zvoka srca, ki smo jih snemali z elektronskim stetoskopom. Naš algoritem razlikuje med epizodami veliko bolje kot kardiolog in bi lahko postal del telemedicinskega sistema za pomoč bolnikom.

Članek v reviji Sustainable Energy Fuels
Doc. dr. Anton Gradišek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Avstralije v reviji Sustainable Energy Fuels objavil članek z naslovom Hidrirani litijevi nido-borani za hibridne trdno-tekoče baterije.
Hidridoboratne soli so obetavni kandidati za trdne elektrolite, ki bi jih lahko uporabljali pri razvoju baterij v trdnem stanju. V strukturi imajo koordinirane molekule vode, kar lahko omogoča premikanje kationov, kar ima za posledico visoko ionsko prevodnost. V tej študiji smo preučevali dva sistema hidriranega LiB11H14, in sicer LiB11H14·2H2O in a-LiB11H14·(H2O)n (n < 2), ki imata med sabo izrazito različne lastnosti kot elektrolita v trdnem stanju. S serijo analitskih metod smo preučevali oba materiala kot kandidata za hibridne trdno-tekoče baterije.
Izr. prof. dr. Andrej Zorko je prejel priznanje Odlični v znanosti 2022
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je med 1. in 2. decembrom 2022 v ljubljanskem Grand Hotelu Union organizirala Dan ARRS 2022: Podpiramo odličnost. Gre za tradicionalni dogodek, v sklopu katerega so bila podeljena tudi priznanja Odlični v znanosti 2022 za najboljše raziskovalne dosežke v preteklem letu. Med nagrajenci na področju Naravoslovja in tehnike, ki je dosežek svoje skupine tudi javno predstavil, je sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Andrej Zorko z dosežkom »Isingova spinska tekočina«.
Dr. Žiga Kos je prejel Priznanje za najodličnejši raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani v letu 2022
Dr. Žiga Kos, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za Matematiko in Fiziko Univerze v Ljubljani, je bil ob Tednu Univerze 2022 med prejemniki nagrad za najodličnejši raziskovalni dosežek za članek z naslovom Nematic bits and universal logic gates. Žiga Kos je v sodelovanju z Jörnom Dunklom pokazal, da lahko topološke defekte v nematskih tekočinah uporabimo kot računske elemente. Z različnimi časovno-odvisnimi električnimi polji lahko implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih, nematska elastičnost pa vodi do močnih korelacij v sistemih večih nematskih bitov. Močne sklopitve je možno uporabiti za izvedbo univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. Dosežek je bil poudarjen tudi v revijah New Scientist in Physics World.
Članek v reviji Applied Physics Letters
Prof. dr. Vid Bobnar z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju z raziskovalci z Odseka za raziskave sodobnih materialov K9 in raziskovalci iz Francije, Švice, Nizozemske ter Češke v reviji Applied Physics Letters objavil članek z naslovom Large imprint in epitaxial 0.67Pb(Mg1/3Nb2/3)O3-0.33PbTiO3 thin films for piezoelectric energy harvesting applications.
S pulznim laserskim nanašanjem smo na različnih s SrRuO3 prevlečenih podlagah sintetizirali čiste in visokokakovostne PMN–33PT plasti debeline 500 nm. Pod kompresijsko deformacijo, tj. v primeru majhnih strukturnih neskladij med podlago in PMN–33PT, so plasti izkazovale visoko tetragonalnost in feroelektrične P-E zanke. V PMN–33PT plasteh, sintetiziranih na podlagi z večjim strukturnim neujemanjem, pa je deformacija popuščena in plasti izkazujejo relaksorsko histerezno zanko ter izboljšan piezoelektrični odziv. V obeh primerih v kondenzatorjih SRO/PMN–33PT/Au obstaja veliko notranje polje, ki se inducira zaradi poravnave defektnih dipolov s polarizacijo. To polje, ki je uglašeno z epitaksialno deformacijo, omogoča stabilizacijo robustnega pozitivnega polarizacijskega stanja in nizke dielektričnosti. Funkcionalni odziv naših plasti je tako dejansko primerljiv s tankimi plastmi na osnovi PZT z najvišjim izkoristkom in dokazuje možnost razvoja piezoelektričnih naprav, ki temeljijo na visokokakovostnih tankih PMN–PT plasteh.