News

Doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je kot vodja kolaboracije s še dvema partnerjema iz Seoul National University v Koreji in Harvard Medical School v ZDA pridobil prestižni projekt Human Frontier Science Program (HFSP) v višini dobrega milijona dolarjev. Financiranje je prejelo le 4 % prijav, program HFSP pa financira vrhunske in drzne projekte ter kot edini podpira mednarodne ekipe raziskovalcev z laboratoriji v različnih državah. Kolaboracija bo v projektu kot prva poskušala pokazati optično komunikacijo med živimi celicami in na tej osnovi razviti tudi enostavna optična logična vezja. Optična komunikacija med celicami bo precej hitrejša kot poteka prenos električnih signalov po živcih.

Prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi, je med dobitnik ERC grantov za uveljavljene raziskovalce za leto 2019, ki jih je 31. marca 2020 objavila Evropska komisija. Prof. dr. Muševič je pridobil 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft matter), katerega cilj je razvoj futuristične tehnologije za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na podlagi svetlobe.

Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana za letošnje leto sta kar dva sodelavca našega odseka: dr. Matjaž Gomilšek in dr. Gregor Posnjak. Dr. Matjaž Gomilšek je zlati znak dobil za odmevnost doktorskega dela Kvantne spinske tekočine na geometrijsko frustriranih mrežah kagome, v katerem je odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki so jo s sodelavci poimenovali cinkov brohantit. Dr. Gregor Posnjak je zlati znak Jožefa Stefana prejel za odmevnost doktorskega dela Topološke formacije v kiralnih nematskih kapljicah – za raziskovanje trodimenzionalnih vektorskih struktur je moral razviti povsem nov eksperimentalni pristop. Poleg njiju je zlati znak Jožeta Stefana dobila še dr. Janja Vidmar za odmevnost doktorskega dela Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih, pri čemer je optimizirano metodo spICP-MS uporabila za sledenje pojavnosti nanodelcev v rečnih vodah, v odpadni vodi in v človeški placenti. Čestitamo!

Skupini raziskovalcev iz Francije, Indije in Slovenije, med katerimi je bil tudi Andrej Zorko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Oddelka za fiziko FMF UL, je uspelo dokazati odsotnost energijske vrzeli v osnovnem stanju spinske tekočine ikoničnega predstavnika spinske mreže kagome herbertsmithita. Raziskava z naslovom “Gapless ground state in the archetypal quantum kagome antiferromagnet ZnCu3(OH)6Cl2” je bila objavljena v ugledni reviji Nature Physics. Njihovo odkritje je ovrglo desetletje staro prepričanje o prisotnosti energijske vrzeli v preučevani spojini in tako postavilo enigmatično stanje spinske tekočine v povsem novo luč. To eksperimentalno dognanje je v skladu z najnovejšimi teorijami, ki napovedujejo Diracovo spinsko tekočino s simetrijo U(1) kot osnovno stanje Heisenbergovega antiferomagneta na mreži kagome.

Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta “Jožef Stefan” Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec, ki je tudi sodelavec našega odseka, poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji Nature Communications.