News

Pri slikanju z magnetno resonanco (MRI) se prostorsko kodiranje običajno izvaja z uporabo gradientnih tuljav, ki proizvajajo linearno naraščajoče magnetno polje Bz v želeni prostorski smeri, tako da je njegov gradient konstanten. Vendar pa se je izkazalo, da se prostorsko kodiranje v MRI lahko izvaja tudi s tuljavami, ki proizvajajo nelinearna magnetna polja. V tej študiji je bila eksperimentalno preizkušena učinkovitost različnih vrst nelinearnih kodirnih tuljav, ki imajo preprosto zasnovo, ki temelji na uporabi ravnega žičnega segmenta kot gradnika in vira zelo nelinearnega magnetnega polja, v 2D in s simulacijo v 3D na tuljavah z nesimetrično in simetrično razporeditvijo teh žičnih segmentov. Vse slike so bile rekonstruirane z uporabo naše nove metode rekonstrukcije, pri kateri se signali, prostorsko kodirani z nelinearnimi tuljavami, najprej pretvorijo iz časovne v frekvenčno domeno, kar da popačeno sliko (spekter), ki se nato geometrijsko in intenzivnostno popravi. Rezultati študije lahko pomagajo pri razvoju zasnove “gradientnih” tuljav svobodnejših geometrij, višjih gradientov magnetnega polja ali nižje induktivnosti in s tem hitrejšega slikanja.

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku: TUŠAR, Kaja, SERŠA, Igor. Magnetic resonance imaging using a straight wire magnetic field for spatial signal encoding : imaging verification with 2D experiments and 3D modeling. Journal of magnetic resonance. Dec.… Read the rest “Magnetic resonance imaging using a straight wire magnetic field for spatial signal encoding : imaging verification with 2D experiments and 3D modeling”

Aerogeli na osnovi polisaharidov so obetavni kandidati za aplikacije v živilih zaradi svoje velike površine, prilagodljive poroznosti, biokompatibilnosti in biorazgradljivosti. Raziskali smo aerogele iz hitosana, natrijevega alginata in ksantana. Vsak polisaharid je pokazal edinstveno strukturno in fizikalno-kemijsko obnašanje, odvisno od koncentracije polimera, kar je vplivalo na končne lastnosti aerogela, kot so gostota, velikost por, površina in absorpcija vode. Za podrobno karakterizacijo strukture por, hidratacijskega obnašanja in molekularne mobilnosti smo uporabili NMR relaksometrijo in difuzometrijo.

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku:https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0141813025092542

Multimodalni modeli postajajo vse bolj pomembni na različnih področjih medicine, saj omogočajo združevanje različnih vrst podatkov, kot so histopatološke slike, klinični podatki in biomarkerji. Analizirali smo, kako lahko ti pristopi izboljšajo diagnostično natančnost, napoved preživetja ali odziv na zdravljenje pri kolorektalnem raku z uporabo slik in drugih modalitet. Obravnavali smo tudi izzive pri uporabi teh tehnologij.

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku: https://www.nature.com/articles/s41746-025-02095-y

Koliko energije potrebujemo za izbris informacije pri mešanju tekočine?

Odgovor smo poiskali v dvodimenzionalni viskozni tekočini, v kateri je mešanje možno le ob hkratnem delovanju toka in difuzije. V članku, ki je bil nedavno objavljen v reviji Physical Review Letters, smo izpeljali eksaktno analitično rešitev problema optimalnega mešanja v neomejeni tekočini. Pokazali smo, da je čisti strižni tok v vsakem primeru učinkovitejši od enostavnega strižnega toka. Optimalni potek mešanja pa je presenetljivo določen z rešitvijo za gibanje nelinearnega nihala. Pri delu je sodeloval Luca Cocconi in Yihong Shi z Inštituta Maxa Plancka v Göttingenu. 

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku:

https://doi.org/10.1103/cl9m-cmhb

Revija Nature Physics je objavila članek sodelavcev FMF in F5 IJS, Simona Čoparja in Uroša Tkalca, v katerem sta kot prvi oziroma vodilni soavtor, skupaj s kolegi na ameriških univerzah, poročala o frustriranih dipolnih rešetkah v ograjeni plasti nematskega tekočega kristala.
Zanimivi vzorci, ki na mezoskopskem nivoju spominjajo na spinsko steklo, nastanejo pod vplivom strižnih sil na meji med ograjenim tekočim kristalom in vodno kapljico, ki drsi po mikrostrukturirani površini substrata. Smer drsenja kapljice se odrazi v značilni postavitvi elastičnih dipolov, ki tvorijo domenske strukture s polarnim redom in na ta način shranijo informacijo o hidrodinamskem toku na površini.
Rezultati raziskave odpirajo nove možnosti za razvoj mehkih odzivnih materialov, ki lahko s pomočjo posnetkov polariziranih struktur zaznavajo tokovne profile na mikroskali.
 
Več o prispevku najdete na povezavah:
 
https://www.nature.com/articles/s41567-025-02966-x
https://communities.springernature.com/posts/shearing-water-writes-memories-in-liquid-crystals