News

Na Institutu ťJožef StefanŤ je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.

On 4 July 2017, the third Conference of young researchers and students was held at the “Jožef Stefan Institute”, under the honorary patronage of academician Tadej Bajd, president of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. In the morning, the present ministers and the hosts stressed the importance of circulation of knowledge, ideas and practices among the young in Slovenia, across the borders and abroad. Then Matjaž Humer from the Deparment of Condensed Matter Physics and Igor D. Gregorič, cardiovascular surgeon who has been operating in the USA for the last 30 years, presented their career paths as an inspiration for future generations. In the afternoon, numerous participants talked about topics such as a successful career path as a challenge for the next generation, the opportunity presented by exchanges, the challenge of finding employment for young Slovenes abroad and networking of young Slovene researchers.

V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.

Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom Hidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.