News

Obisk Nobelovega nagrajenca prof. Oliverja Smithiesa

Ostale novice
10. septembra 2014

V septembru bo Institut “Jožef Stefan” obiskal prejemnik Nobelove nagrade 2007 prof. Oliver Smithies. Profesor Smithies je genetik, ki se je rodil v Angliji 1925. leta, vendar je naturaliziran ameriški državljan. Zaslužen je za uvedbo škroba kot medija za gelsko elektroforezo in za tehniko homologne rekombinacije transgene DNK z genomsko DNK, kije veliko bolj zanesljiv način spreminjanja živalskih genomov glede na metode, ki so jih uporabljali pred tem. Na obisk inštituta prihaja na povabilo laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi – F5. Profesor Smithies bo imel predavanje z naslovom “Where do ideas come from”, in sicer v veliki predavalnici inštituta 10. septembra.

Sodelovanje z gospodarstvom

Ostale novice
1. maja 2014

Na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 7. in 10. majem 2014, je bil posebej predstavljen tudi Institut “Jožef Stefan” ter predvsem odseka za elektronsko keramiko, fiziko nizkih in srednjih energij ter odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Prav tako je inštitut sodeloval na 11. nanotehnološkem dnevu, ki ga je obiskalo več kot 270 udeležencev, področje nanotehnologije pa je zastopala prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi. Oba dogodka sta bila tako primera dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko in znanstveno sfero.

Prof. Slobadan žumer prejel nagrado Honored member of the International Liquid Society

Izpostavljeno
7. februarja 2014

Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta “Jožef Stefan” in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na ť25th International Liquid Crystal ConferenceŤ v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo!

Članek v reviji Nature Communications

Ostale novice
6. februarja 2014

V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”, objavili članek Topological zoo of free-standing knots in confined chiral nematic fluids, kjer napovedujejo obstoj zavozlanih defektnih linij v kiralnih tekočekristalnih kapljicah. Avtorji so bogastvo mogočih stanj modelirali s topološko podprtimi numeričnimi simulacijami. Odkritje je spodbuda za eksperimentalne študije in tehnološke aplikacije. Kiralne tekočekristalne kapljice so se v zadnjem času že pokazale kot uporabne za optične resonatorje, točkaste laserje, aktivne pigmente in kot drugi nastavljivi optični elementi.

Novo kompleksno stanje v trdni snovi

Ostale novice
30. januarja 2014

Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta ťJožef StefanŤ so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku Frustration-induced nanometre-scale inhomogeneity in a triangular antiferromagnet v ugledni reviji Nature Communications. V tem članku poročajo o prepletanju vloge magnetne in strukturne degeneracije, kar vodi do nehomogenega osnovnega stanja na nanoskali v sicer kemijsko homogenem sistemu. To stanje, ki spominja na elektronske nehomogenosti v visokotemperaturnih superprevodnikih in spojinah s kolosalno magnetoupornostjo, bi lahko imelo funkcionalno zanimive lastnosti.

1 52 53 54 55 56 62
Politika piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše možne uporabniške izkušnje. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletne strani se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.