Novice

Denis Arčon in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi F5 sta v sodelovanju s kolegi iz univerze v Novi Gorici in raziskovalci iz Bolgarije v reviji ACS Omega objavila članek The Role of Lattice Defects on the Optical Properties of TiO2 Nanotube Arrays for Synergistic Water Splitting. V članku so poročali o kemični metodi, ki omogoča redukcijo niza titan-dioksidnih nanocevk s točkovnimi defekti v enem koraku. Poglobljena kemična analiza je podprta z meritvami elektronske paramagnetne resonance, ki potrjujejo prisotnost kisikovih vrzeli. Pripravljeni vzorci kažejo ojačen fototok za cepitev vode zaradi izrazite absorpcije svetlobe v vidnem      območju, povečane električne prevodnosti in izboljšanega transporta naboja.

2. junija 2023 je predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, obiskala Laboratorij za biointegrirano fotoniko na Institutu ”Jožef Stefan”. Matjaž Humar in Abdur Rehman Anwar sta ji predstavila nekaj nedavnih rezultatov projekta FoodTraNet in izvedla živo demonstracijo fotonskih kod. Na kratko so tudi razpravljali o pomembnosti novih metod za sledenje kakovosti in avtentičnosti različnih živil.

Samo Kralj z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegoma iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in iz Univerze Case Western Reserve iz Clevelanda v reviji Crystals objavil članek z naslovom Rekonfiguracija nematičnih disklinacij v planarni geometriji. Numerično so preučevali rekonfiguracijo parov trčenih |m|=1/2 disklinacij v nematičnih tekočih kristalih (NTK). Uporabili so Landau-de Gennesov pristop, kjer so orientacijski red opisali s tenzorskim ureditvenim parametrom. Z robnimi pogoji so kreirali različne pare disklinacij in povzročili njihove trke. Na ta način so demonstrirali kvalitativno različne rekonfiguracije defektnih linij.

Amid Ranjkesh, Samo Kralj in Aleksander Zidanšek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so v sodelovanju s kolegoma iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Ljubljani in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana v reviji Front. Soft. Matter objavili članek z naslovom  Fazno obnašanje nematskih mešanic z nanodelci.

Preučujemo učinke nanodelcev (NP) na termotropne nematske tekoče kristale (LC) v razmeroma razredčenih mešanicah NP-LC. Zanimajo nas temeljni splošni mehanizmi, ki kvantitativno in kvalitativno vplivajo na fazno obnašanje tekočih kristalov. Preprosta analiza molekulskega polja kaže, da bo ob vstopu v urejeno fazo verjetno prišlo do faznega prehoda. Poleg tega bi lahko interakcija med nematogenimi NP in LC-ji izsilila obnašanje, podobno obnašanju seržanta in vojaka, pri katerem kljub simetričnemu videzu veznega člena vpliva le na fazno obnašanje ene komponente. Kadar so NP anizotropne, je lahko njihov vpliv na fazno obnašanje LC kvalitativno različen glede na zasidranost, tudi v odsotnosti motnje. Numerično ponazorimo, da lahko motnja tipa naključnega polja uvede red kratkega dosega, kvazi-dolgega dosega ali celo dolgega dosega, ki bi lahko preživel.

Abdur Rehman Anwar, Maruša Mur in Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so objavili pregledni članek v reviji ACS Photonics z naslovom Microcavity- and Microlaser-Based Optical Barcoding: A Review of Encoding Techniques and Applications. V prispevku avtorji predstavijo označevanje z uporabo mikroresonatorjev in mikrolaserjev, ki ga je mogoče uporabljati za širok nabor aplikacij, npr. za označevanje izdelkov in njihove avtentičnosti, v biologiji pa na primer za označevanje celic in njihovo sledenje. Pri tovrstnem označevanju je informacija na različne načine zakodirana v lastnostih svetlobe, ki jo oddaja mikroresonator, najpogosteje v njenem spektru. Slednji je odvisen od različnih lastnosti mikroresonatorja (npr. od njegove velikosti) in z uporabo mikroresonatorjev, ki se po določeni lastnosti zgolj rahlo razlikujejo, je mogoče ustvariti milijone unikatnih označb – črtnih kod. Črtno kodiranje na osnovi mikroresonatorjev in mikrolaserjev je zelo zmogljivo orodje, ki veliko obeta. Z razvojem novih vrst mikroresonatorjev in optičnih sistemov za njihovo zaznavanje bi tako označevanje lahko zavzelo izredno pomembno vlogo tako v raziskavah kot tudi pri označevanju izdelkov v vsakdanjem življenju.