Ostale novice

Znano je, da v aktivnih nematskih tekočih kristalih zaradi turbulentnih tokov spontano in kontinuirano nastajajo topološki defekti. Maruša Mur, Žiga Kos, Miha Ravnik in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Communications objavili članek z naslovom Continuous generation of topological defects in a passively driven nematic liquid crystal, v katerem so predstavili podobno dogajanje v pasivno gnanem nematiku. V tanek film tekočega kristala so dodali majhne organske molekule, ki po filmu tečejo zaradi gradienta koncentracije. Tok teh majhnih molekul povzroči sprva laminaren, nad določenim hitrostnim pragom pa turbulenten tok tekočega kristala. Pojavijo se vrtinci, ki se vrtijo v nasprotnih smereh, kar vodi do nastajanja  topoloških defektov. Eksperimentalno delo je v članku podprto z rezultati numeričnih simulacij, ki kažejo zelo dobro ujemanje z eksperimentom. Delo opisuje enega redkih mehanizmov nastajanja topoloških defektov v mehki snovi.

Doc. dr. Anton Gradišek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Avstralije  v reviji Sustainable Energy Fuels objavil članek z naslovom Hidrirani litijevi nido-borani za hibridne trdno-tekoče baterije.

Hidridoboratne soli so obetavni kandidati za trdne elektrolite, ki bi jih lahko uporabljali pri razvoju baterij v trdnem stanju. V strukturi imajo koordinirane molekule vode, kar lahko omogoča premikanje kationov, kar ima za posledico visoko ionsko prevodnost. V tej študiji smo preučevali dva sistema hidriranega LiB₁₁H₁₄, in sicer LiB₁₁H₁₄·2H₂O in a-LiB₁₁H₁₄·(H₂O)_n (n < 2), ki imata med sabo izrazito različne lastnosti kot elektrolita v trdnem stanju. S serijo analitskih metod smo preučevali oba materiala kot kandidata za hibridne trdno-tekoče baterije.