News

Aerogeli na osnovi polisaharidov so obetavni kandidati za aplikacije v živilih zaradi svoje velike površine, prilagodljive poroznosti, biokompatibilnosti in biorazgradljivosti. Raziskali smo aerogele iz hitosana, natrijevega alginata in ksantana. Vsak polisaharid je pokazal edinstveno strukturno in fizikalno-kemijsko obnašanje, odvisno od koncentracije polimera, kar je vplivalo na končne lastnosti aerogela, kot so gostota, velikost por, površina in absorpcija vode. Za podrobno karakterizacijo strukture por, hidratacijskega obnašanja in molekularne mobilnosti smo uporabili NMR relaksometrijo in difuzometrijo.

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku:https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0141813025092542

Multimodalni modeli postajajo vse bolj pomembni na različnih področjih medicine, saj omogočajo združevanje različnih vrst podatkov, kot so histopatološke slike, klinični podatki in biomarkerji. Analizirali smo, kako lahko ti pristopi izboljšajo diagnostično natančnost, napoved preživetja ali odziv na zdravljenje pri kolorektalnem raku z uporabo slik in drugih modalitet. Obravnavali smo tudi izzive pri uporabi teh tehnologij.

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku: https://www.nature.com/articles/s41746-025-02095-y

Koliko energije potrebujemo za izbris informacije pri mešanju tekočine?

Odgovor smo poiskali v dvodimenzionalni viskozni tekočini, v kateri je mešanje možno le ob hkratnem delovanju toka in difuzije. V članku, ki je bil nedavno objavljen v reviji Physical Review Letters, smo izpeljali eksaktno analitično rešitev problema optimalnega mešanja v neomejeni tekočini. Pokazali smo, da je čisti strižni tok v vsakem primeru učinkovitejši od enostavnega strižnega toka. Optimalni potek mešanja pa je presenetljivo določen z rešitvijo za gibanje nelinearnega nihala. Pri delu je sodeloval Luca Cocconi in Yihong Shi z Inštituta Maxa Plancka v Göttingenu. 

Več vsebine najdete v naslednjem prispevku:

https://doi.org/10.1103/cl9m-cmhb

Revija Nature Physics je objavila članek sodelavcev FMF in F5 IJS, Simona Čoparja in Uroša Tkalca, v katerem sta kot prvi oziroma vodilni soavtor, skupaj s kolegi na ameriških univerzah, poročala o frustriranih dipolnih rešetkah v ograjeni plasti nematskega tekočega kristala.
Zanimivi vzorci, ki na mezoskopskem nivoju spominjajo na spinsko steklo, nastanejo pod vplivom strižnih sil na meji med ograjenim tekočim kristalom in vodno kapljico, ki drsi po mikrostrukturirani površini substrata. Smer drsenja kapljice se odrazi v značilni postavitvi elastičnih dipolov, ki tvorijo domenske strukture s polarnim redom in na ta način shranijo informacijo o hidrodinamskem toku na površini.
Rezultati raziskave odpirajo nove možnosti za razvoj mehkih odzivnih materialov, ki lahko s pomočjo posnetkov polariziranih struktur zaznavajo tokovne profile na mikroskali.
 
Več o prispevku najdete na povezavah:
 
https://www.nature.com/articles/s41567-025-02966-x
https://communities.springernature.com/posts/shearing-water-writes-memories-in-liquid-crystals
 

V okviru projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju (v nadaljevanju Gen-UI) pripravljamo zbirko primerov dobre rabe Gen-UI v izobraževanju z namenom pomagati učiteljem poučevati in razvijati veščine in kompetence prihodnosti.

K aktivnemu sodelovanju oziroma k pripravi in izvedbi primerov dobre rabe, ki bodo služili za preskušanje učinkovite uporabe generativne umetne inteligence (v nadaljevanju Gen- UI) v izobraževalnem procesu, vabimo strokovne in vodstvene delavce na vseh stopnjah izobraževanja, ki raziskujejo omenjeno tematiko.

Rok za oddajo opisa primera dobre rabe je petek, 2G. avgusta 2025. Opis oddajte v predlogi na povezavi https://forms.office.com/e/fYsmjvbggE. Nepopolno izpolnjeno predlogo bo treba dopolniti oziroma ne bo sprejeta.

Opis primera dobre rabe naj bo v slovenščini in naj vsebuje:

• naslov,
• cilj, standard znanja iz UN/KZ, ki pokriva primer dobre rabe,
• pet ključnih besed,
• kratek opis (približno 250 besed), ki vsebuje:
  • namen učenja: kaj, zakaj in kako (kaj bodo učenci1 znali, razumeli, bodo sposobni narediti),
  • vodilne dejavnosti učencev,
  • vključitev digitalne tehnologije s ključnim poudarkom uporabe gen-UI pri poučevanju in učenju ali načrtovanju pouka (katere in s kakšnim namenom, kaj je dodana vrednost uporabe gen-UI za uresničevanje ciljev).

Z izbranimi avtorji bomo sklenili pogodbo o sodelovanju v razvojno-raziskovalnem projektu za obdobje treh mesecev.

https://gen-ui.si/vabilo-k-aktivnemu-sodelovanju-pri-pripravi-in-izvedbi-primerov-dobre-rabe-ki-bodo-sluzili-za-preskusanje-ucinkovite-uporabe-generativne-umetne-inteligence-v-izobrazevalnem-procesu/

Vljudno vabljeni k sodelovanju!