Članek v reviji Sustainable Energy Fuels
14. december 2022
Doc. dr. Anton Gradišek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Avstralije v reviji Sustainable Energy Fuels objavil članek z naslovom 
Hidrirani litijevi nido-borani za hibridne trdno-tekoče baterije.
Hidridoboratne soli so obetavni kandidati za trdne elektrolite, ki bi jih lahko uporabljali pri razvoju baterij v trdnem stanju. V strukturi imajo koordinirane molekule vode, kar lahko omogoča premikanje kationov, kar ima za posledico visoko ionsko prevodnost. V tej študiji smo preučevali dva sistema hidriranega LiB11H14, in sicer LiB11H14·2H2O in a-LiB11H14·(H2O)n (n < 2), ki imata med sabo izrazito različne lastnosti kot elektrolita v trdnem stanju. S serijo analitskih metod smo preučevali oba materiala kot kandidata za hibridne trdno-tekoče baterije.
| |
Članek v reviji Frontiers in Cardiovascular Medicine
14. december 2022
Doc. dr. Anton Gradišek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegoma z Odseka za inteligentne sisteme E9 in iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v reviji Frontiers in Cardiovascular Medicine objavil članek z naslovom Prepoznavanje dekompenzacijskih epizod pri kroničnem srčnem popuščanju na podlagi zvoka srca.
Kronično srčno popuščanje je zdravstveni problem, ki prizadene 2 % svetovnega prebivalstva, pri starejših od 65 let pa tudi do 10 %. Pacienti v dekompenzacijski epizodi (ko se pacient počuti zelo slabo) morajo biti hospitalizirani, kar je breme tako za paciente kot za zdravstveni sistem. Vendar pa lahko tako epizodo preprečimo s prilagoditvijo zdravil, če jo zaznamo dovolj zgodaj. V naši študiji smo razvili algoritem strojnega učenja, ki razlikuje med dekompenzacijskimi in rekompenzacijskimi (ko se pacient počuti dobro) epizodami na podlagi zvoka srca, ki smo jih snemali z elektronskim stetoskopom. Naš algoritem razlikuje med epizodami veliko bolje kot kardiolog in bi lahko postal del telemedicinskega sistema za pomoč bolnikom.
| |
Članek v reviji Applied Physics Letters
10. december 2022
Prof. dr. Vid Bobnar z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju z raziskovalci z Odseka za raziskave sodobnih materialov K9 in raziskovalci iz Francije, Švice, Nizozemske ter Češke v reviji Applied Physics Letters objavil članek z naslovom Large imprint in epitaxial 0.67Pb(Mg1/3Nb2/3)O3-0.33PbTiO3 thin films for piezoelectric energy harvesting applications.
S pulznim laserskim nanašanjem smo na različnih s SrRuO3 prevlečenih podlagah sintetizirali čiste in visokokakovostne PMN–33PT plasti debeline 500 nm. Pod kompresijsko deformacijo, tj. v primeru majhnih strukturnih neskladij med podlago in PMN–33PT, so plasti izkazovale visoko tetragonalnost in feroelektrične P-E zanke. V PMN–33PT plasteh, sintetiziranih na podlagi z večjim strukturnim neujemanjem, pa je deformacija popuščena in plasti izkazujejo relaksorsko histerezno zanko ter izboljšan piezoelektrični odziv. V obeh primerih v kondenzatorjih SRO/PMN–33PT/Au obstaja veliko notranje polje, ki se inducira zaradi poravnave defektnih dipolov s polarizacijo. To polje, ki je uglašeno z epitaksialno deformacijo, omogoča stabilizacijo robustnega pozitivnega polarizacijskega stanja in nizke dielektričnosti. Funkcionalni odziv naših plasti je tako dejansko primerljiv s tankimi plastmi na osnovi PZT z najvišjim izkoristkom in dokazuje možnost razvoja piezoelektričnih naprav, ki temeljijo na visokokakovostnih tankih PMN–PT plasteh.
| |
Članek v reviji Advanced Materials Interfaces
24. november 2022
Sodelavci Odseka za fiziko kondenzirane snovi dr. Jože Luzar, doc. dr. Stanislav Vrtnik, dr. Primož Koželj, dr. Andreja Jelen, dr. Magdalena Wencka, Darja Gačnik, Peter Mihor, prof. dr. Janez Dolinšek ter sodelavec Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije dr. Bojan Ambrožič so skupaj s kolegi iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Kemijskega Instituta ter Slovaške Univerze za tehnologijo v Trnavi (Slovaška) odkrili prve »supertihe« visokoentropijske zlitine za izmenične aplikacije. Feromagnetni visokoentropijski materiali AlCoFeNiCux (x = 2.0–3.0) kažejo kombinacijo magnetne mehkosti in ničelne magnetostrikcije, ki v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrira in zato ne oddaja nadležnih slušnih zvočnih valov, znanih npr. kot brnenje omrežnih transformatorjev. Omenjeni materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov in drugih elektromagnetnih naprav, osnovanih na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju komponent. Rezultate so avtorji objavili v članku Zero-magnetostriction magnetically soft high-entropy alloys in the AlCoFeNiCux (x = 2.0–3.0) system for supersilent applications, ki je nedavno izšel v reviji Advanced Materials Interfaces.