.svg){kind=small}
News
Marta Lavrič, Nikola Novak in George Cordoyiannis so v sodelovanju s sodelavci N. Sebastián and A. Mertelj z Odseka za kompleksne snovi, ter C.J. Gibb and R.J. Mandle, University of Hull (Združeno Kraljestvo) v reviji Liquid Crystals objavili članek o feroelektičnem nematskem tekočem kristalu RM734. S kalorimetrijo visoke ločljivosti in polarizacijskega optičnega mikroskopa so raziskovali fazno zaporedje N-NS-NF in zaznali temperaturni območji vmesne pahljačasto-nematske faze ΔTNS = 1.07 ± 0.12 K (kalorimetrija) in ΔTNS = 1.2 ± 0.3 K (mikroskopija). Kritična prileganja NS-NF prehodov so dala trikritični efektivni eksponent α specifične toplotne kapacitete, kar je v skladu z drugimi nedavnimi študijami. Pridobljena razmerja kritičnih amplitud ANF/ANS od 0.22 do 0.34 označujejo nenavadno obrnjeno Landaujevo obnašanje.
Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v reviji Physical Review Letters objavil članek Anisotropic Skyrmion and Multi-q Spin Dynamics in Centrosymmetric Gd2PdSi3 kot vodilni avtor, skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so odkrili izrazito smerno odvisnost magnetne dinamike v topološko-zaščitenih vrtincih magnetizacije, ki jih imenujemo skirmioni. Opaženo obnašanje je zelo nenavadno, saj je proučevani material visoko simetričen. Raziskovalci so odkrili tudi močno smerno odvisnost magnetne dinamike v doslej nerazumljenem osnovnem stanju materiala, ki namiguje, da gre za zelo iskano mrežo meronov (»polovic« skirmiona). Ta odkritja pomembno prispevajo k razrešitvi uganke o stabilnosti topoloških magnetnih vzorcev v visoko simetričnih materialih.
Skirmioni se lahko uporabljajo za shranjevanje podatkov, spintroniko (magnetni analog elektronike) ali kot platforma za napredno umetno inteligenco z rezervoarnim računanjem.
https://journals.aps.org/prl/abstract/10.1103/PhysRevLett.134.046702
Ogrožena vrsta čmrlja
Sodelavca IJS doc. dr. Anton Gradišek in dr. David Susič sta člana v mednarodnem konzorciju, ki ga sestavljajo še raziskovalci iz Argentine, Čila in ZDA (Columbia University, Missouri, in Massachusetts Institute of Technology Media Lab). V okviru projekta, ki ga delno sofinancira National Geographic Society, preučujejo ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji in v Čilu. To vrsto čmrljev ogrožajo izguba habitatov zaradi intenzivnih kmetijskih praks ter uvažanja evropskih vrst za potrebe opraševanja v kmetijstvu – uvoženi čmrlji pa nato predstavljajo invazivno vrsto, ki tekmuje z domačimi. Raziskave se osredotočajo na spremljanje čmrljev s pomočjo bioakustike. Sodelavci na MIT so razvili poseben sistem kamer in mikrofonov, s katerimi se zajemajo podatki, ki se nato na IJS analizirajo z metodami umetne inteligence. Bazo podatkov, ki je bila zbrana v mestu Puerto Blest v Argentini, in poleg zvočnih posnetkov vsebuje tudi podatke o vremenu, so objavili v reviji Nature Scientific Data.
Več o tej temi najdete na povezavi:
Uroš Tkalec prejel priznanje APS Outstanding Referee
Izr. prof. dr. Uroš Tkalec je eden od letošnjih prejemnikov priznanja Oustanding Referee za anonimno recenzentsko delo. Priznanje podeljuje American Physical Society (APS), ki združuje več kot 50.000 članov iz vsega sveta. Vsako leto izberejo okoli 150 najboljših recenzentov člankov, ki so predvideni za objavo v njihovih revijah, pri čemer sta glavno merilo število in kakovost recenzij. Doslej je to priznanje prejela deseterica fizikov na slovenskih raziskovalnih ustanovah, med njimi sodelavca F-5, prof. dr. Slobodan Žumer in prof. dr. Robert Blinc.
Več o priznanju najdete na povezavi:
https://journals.aps.org/OutstandingReferee
Inkomenzurabilni izstrelki snovnih valov v kvazi-enodimenzionalni geometriji
V Bose-Einsteinovih kondenzatih pod vplivom modulacije medatomske interakcije pride do nastanka gostotnih valov in izstrelkov snovnih valov, katerih hitrost je sorazmerna korenu modulacijske frekvence. V članku avtorji predstavijo, kako v eksperimentu iz Bose-Einsteinovega kondenzata, katerega medatomska interakcija je modulirana z eno samo frekvenco, izhajajo izstrelki višjega reda – inkomenzurabilni “zlati” izstrelki. Njihova hitrost je namreč za faktor zlatega reza večja od hitrosti izstrelkov prvega reda. Nastanek izstrelkov višjih redov avtorji obravnavajo tudi teoretično z numeričnim reševanjem enodimenzionalne enačbe Grossa in Pitaevskega. Proces nastanka izstrelkov v odvisnosti od velikosti modulacije in njene frekvence obravnavajo tako eksperimentalno kot tudi teoretično, s čimer konstruirajo fazni diagram, ki razločuje območja, kjer opazimo različne vrste izstrelkov.
