News

Miha Škarabot je sodeloval pri raziskavi, ki povezuje DNK-nanotehnologijo in proteinski inženiring. Raziskavo je vodil prof. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, delno pa je bila izvedena tudi na našem odseku. Avtorji so oblikovali stabilne proteinsko-DNK kompozite, ki se sami sestavljajo v dobro opredeljene nanostrukture, vključno z nanovlakni in nanopalicami. Ti hibridni sestavi ne kažejo le stabilne morfologije, temveč tudi ohranjajo funkcionalne lastnosti, kot sta encimska aktivnost in fluorescenca.

Članek je bil objavljen v reviji Small  (https://doi.org/10.1002/smll.202502060).

Rok Podlipec, Luka Pirker, Ana Krišelj in Primož Pelicon z Odsekov za fiziko trdne snovi ter fizike nizkih in srednjih energij so v sodelovanju s kolegi iz Helmholtz Centra Dresden Rossendorf (Nemčija) in Elettra-Sincrotrone (Italija) v reviji ACS Nano objavili članek o novih pristopih napredne visoko ločljive korelativne mikroskopije za odkrivanje mehanizmov interakcije med škodljivimi nanodelci in pljučnim epitelijem. V raziskavi so s komplementarnimi optičnimi, elektronskimi in ionskimi mikroskopskimi tehnikami, uporabljenimi na istih vzorcih, analizirali povezave med strukturnimi in funkcionalnimi lastnostmi celičnega odziva na TiO2 nanodelce ter njihovimi biološkimi posledicami. Med ključnimi ugotovitvami so obsežno kopičenje pomembnih mineralov in železa, vezava molekul DNA ter lokalizirana tvorba vlaknastih struktur na površini pljučnih celic, kjer so nanodelci imobilizirani. Ti procesi potrjujejo sprožitev imunskega odziva in prispevajo k boljšem razumevanju zgodnjih faz vnetja. Razviti eksperimentalni pristop predstavlja trdno osnovo za prihodnje raziskave začetnih mehanizmov toksičnosti nanodelcev v bioloških sistemih na nanoskali.

3. junija 2025 je revija Nature Photonics objavila članek sodelavcev F5 IJS in FMF, v katerem Mahendran Vellaichamy, Uroš Jagodič, Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, Urban Mur, Andreja Jelen, Andriy Nych, Deepshika Malkar, Anna V. Ryzhkova, Miha Škarabot, Miha Ravnik in Igor Muševič kot prvi na svetu poročajo o uporabi tekočih kristalov v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe ene valovne dolžine  zatemniti svetlobo z drugačno valovno dolžino v času ene nanosekunde. Na ta način so izdelali hitri preklopni mikroelement, ki deluje izključno na svetlobo. Objavljeno delo o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo je osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, ki ga na IJS in FMF UL vodi prof. dr. Igor Muševič.
 
Več o prispevku najdete na povezavi:
 
https://www.nature.com/articles/s41566-025-01693-2

Marta Lavrič, Nikola Novak in George Cordoyiannis so v sodelovanju s sodelavci N. Sebastián and A. Mertelj z Odseka za kompleksne snovi, ter C.J. Gibb and R.J. Mandle, University of Hull (Združeno Kraljestvo) v reviji Liquid Crystals objavili članek o feroelektičnem nematskem tekočem kristalu RM734. S kalorimetrijo visoke ločljivosti in polarizacijskega optičnega mikroskopa so raziskovali fazno zaporedje N-NS-NF in zaznali temperaturni območji vmesne pahljačasto-nematske faze ΔTNS = 1.07 ± 0.12 K (kalorimetrija) in ΔTNS = 1.2 ± 0.3 K (mikroskopija). Kritična prileganja NS-NF prehodov so dala trikritični efektivni eksponent α specifične toplotne kapacitete, kar je v skladu z drugimi nedavnimi študijami. Pridobljena razmerja kritičnih amplitud ANF/ANS od 0.22 do 0.34 označujejo nenavadno obrnjeno Landaujevo obnašanje.

https://doi.org/10.1080/02678292.2025.2481076

Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v reviji Physical Review Letters objavil članek Anisotropic Skyrmion and Multi-q Spin Dynamics in Centrosymmetric Gd2PdSi3 kot vodilni avtor, skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so odkrili izrazito smerno odvisnost magnetne dinamike v topološko-zaščitenih vrtincih magnetizacije, ki jih imenujemo skirmioni. Opaženo obnašanje je zelo nenavadno, saj je proučevani material visoko simetričen. Raziskovalci so odkrili tudi močno smerno odvisnost magnetne dinamike v doslej nerazumljenem osnovnem stanju materiala, ki namiguje, da gre za zelo iskano mrežo meronov (»polovic« skirmiona). Ta odkritja pomembno prispevajo k razrešitvi uganke o stabilnosti topoloških magnetnih vzorcev v visoko simetričnih materialih.

Skirmioni se lahko uporabljajo za shranjevanje podatkov, spintroniko (magnetni analog elektronike) ali kot platforma za napredno umetno inteligenco z rezervoarnim računanjem.

https://journals.aps.org/prl/abstract/10.1103/PhysRevLett.134.046702