News

Letošnji prejemnik najvišjega priznanja na področju fizike, Blinčeve nagrade za življenjsko delo, je naš sodelavec, prof. Igor Muševič. Igor je vodja laboratorija za fiziko tekočih kristalov, 16 let je tudi zelo uspešno vodil naš odsek. Nagrado je dobil za izjemne raziskovalne dosežke na področju fizike tekočih kristalov, ustvarjanje novih področij raziskav in mentoriranje vrhunskih raziskovalcev. Igor je avtor številnih prebojnih in odmevnih odkritij objavljenih v najprestižnejših revijah,  avtor dveh odmevnih monografij, vodja številnih projektov, med drugim tudi tekočega ERC projekta LOGOS ter odličen in cenjen predavatelj na mednarodnih konferencah in na ljubljanski univerzi. Čestitamo!

Naša sodelavka Anna Razumnaya je v sodelovanju z Helmholtz-Zentrum Berlin für Materialien und Energie (Nemčija), Univerzo v Picardie Jules Verne (Francija) in CEMES-CNRS ter Univerzo v Toulouseu (Francija) objavila članek Switchable Topological Polar States in Epitaxial BaTiO3 Nanoislands on Silicon v reviji Nature Communications.

Študija prikazuje izdelavo epitaksialnih BaTiO3 nanootočkov na siliciju, ki vsebujejo kiralne topološke polarne teksture. Ti nanootočki kažejo edinstvena središčna polarizacijska stanja, ki jih je mogoče reverzibilno preklapljati z električnim poljem. Podrobna analiza tridimenzionalnih polarizacijskih vzorcev je bila izvedena z metodo piezorezponske mikroskopije in faznim modeliranjem. Rezultati poudarjajo obetaven pristop k integraciji funkcionalnih feroelektričnih nanostruktur v silicijeve platforme za prihodnje nanoelektronske naprave.

DOI: https://www.nature.com/articles/s41467-024-54285-z

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi F5 Jože Luzar, Andreja Jelen, Primož Koželj, Stanislav Vrtnik, Peter Mihor, Julia Petrović in Janez Dolinšek so skupaj s kolegi iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta ter s kolegi iz Slovaške in Poljske objavili znanstveni članek z naslovom Nanostructure-induced functional combination of vanishing magnetostriction and magnetic softness in ferromagnetic (GaNi)xCoCrFe (x = 0.4–1.6) high-entropy alloys v reviji Materials & Design. Odkrite visokoentropijske zlitine so magnetno mehki feromagnetni materiali z ničelno magnetostrikcijo, kar je posledica njihove nanostrukture. Taki materiali v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrirajo in zato ne oddajajo za človeško uho nadležnih zvočnih valov oziroma ne brnijo. Omenjeni materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov in toplotnih črpalk ter drugih elektromagnetnih naprav, ki temeljijo na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju komponent.

Dostop do članka: Nanostructure-induced functional combination of vanishing magnetostriction and magnetic softness in ferromagnetic (GaNi)xCoCrFe (x = 0.4–1.6) high-entropy alloys

Preučevali smo dva sistema tekočekristalnih ionskih tekočin. Pri tem smo uporabili metode optične mikroskopije, rentgenske difrakcije in NMR relaksometrije v nizkih poljih. Ugotovili smo, da tekočekristalne raztopine tvorijo pene. Slike so navdihnile naslovnico revije.

Dostop do članka: https://pubs.acs.org/doi/full/10.1021/acs.langmuir.4c02059

Sodelavci z Odseka za fiziko trdne snovi F5, Marta Lavrič, George Cordoyiannis in Nikola Novak, so v sodelovanju s skupino z Univerze v Ljubljani (L. Bar, A. Iglič) in Univerze v Bruslju (M. E. Villanueva, P. Losada-Pérez) v reviji Sensors objavili članek z naslovom: Ocena kakovosti lipidnih dvoslojev tvorjenih s pomočjo topil v različnih fazah in vodnih pufrih: QCMD študija (https://doi.org/10.3390/s24186093). S pomočjo meritev s kvarčno mikrotehtnico z nadzorom disipacije (QCMD) so v realnem času  merili spremembe v adsorbirani masi preko sprememb frekvenc in disipacije. Predstavili so, kako različni eksperimentalni parametri (različni pufri in adsorpcija lipidov pri temperaturah, ki ustrezajo tekoči ali gel fazi) vplivajo na kvaliteto podprtih lipidnih dvoslojev, tvorjenih s pomočjo izmenjave topila na Au in SiO2 površinah. Ta časovno učinkovita metoda za tvorjenje podprtih lipidnih dvoslojev, je v zadnjem času med znanstveniki deležna vse večje pozornosti, vendar pa njena odvisnost od različnih eksperimentalnih pogojev še ni povsem razumljena.