News

Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2022 prvič podelili Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov. Nagrade so podelili častni pokrovitelj, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, donator dr. Uroš Seljak, Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrada dr. Uroša Seljaka je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk, študentov na študijskih programih prve in druge stopnje na študijskih programih v Republiki Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentk, študentov. Med prejemniki nagrade sta naša mlada raziskovalka Katja Gosar in mladi raziskovalec Aljaž Kavčič. Katja Gosar je nagrado prejela za znanstveno objavo na področju kvantnih naprav,  Aljaž Kavčič pa za znanstveno objavo na področju biointegrirane fotonike. Plaketo za mentorstvo sta prejela tudi njuna mentorja dr. Peter Jeglič, vodja Laboratorija za hladne atome, in dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko.

Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta  26. oktobra 2022 podelila četrte Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Matjaž Humar, sodelavec odseka za fiziko trdne snovi. Odmevno nagrado je prejel za uvajanje pionirskih metod senzorike in biomarkerjev na osnovi mikro laserjev in laserskih mikroresonatorjev v mehkih in biokompatibilnih snoveh.

Rezultat njegovega dela je prvi slovenski laboratorij za Bio-integrirano fotoniko na Odseku za fiziko trdne snovi na Institutu “Jožef Stefan”, ki ga je nagrajenec s pridobljenim znanjem in neumorno vztrajnostjo vzpostavil v preteklih 7 letih.

Metoda “whispering gallery mode” mikro resonatorskih senzorjev, ki jo je s soavtorji razvil, omogoča sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih.

Doc. dr. Humar je prvi avtor osmih člankov v vrhunskih mednarodnih revijah kot so Nature Photonics, Nature Communications, Physical Review Letters in Advanced Materials.

Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Andrej Zorko je dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award za raziskave na področju kvantnih spinskih tekočin. Nagrado vsako leto podeli Svet za znanstvene in tehnološke ustanove iz Velike Britanije za znanstveno najbolj odmevno raziskavo, ki temelji na meritvah v velikem mednarodnem raziskovalnem centru ISIS, Rutherford Appleton Laboratory, izvedenih v zadnjih petih letih. Gre za enega izmed vodilnih centrov na svetu, ki podpira več kot 2000 domačih in tujih uporabnikov nevtronskega sipanja in mionske spektroskopije v znanstvenih raziskavah na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Andrej Zorko je vodil mednarodno skupino raziskovalcev, ki je odkrila prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni spinski mreži z dominantno Isingovo izmenjalno interakcijo. Raziskave so razkrile družino heptatantalatov z redkimi zemljami kot novo platformo za realizacijo kvantnih spinskih tekočin, odkritje pa je bilo nedavno objavljeno v reviji Nature Materials.

Raziskovalci Aljaž Kavčič, dr. Maja Garvas, Matevž Marinčič in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi ter dr. Boris Majaron z Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so skupaj s sodelavci z Univerze v Gradcu objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom Deep tissue localization and sensing using optical microcavity probes. V članku so avtorji predstavili novo metodo globinskega slikanja skozi sipajoče materiale, ki temelji na lokalizaciji “whispering gallery mode” mikroresonatorjev, katerih ozka spektralna emisija omogoča dekompozicijo zajetega difuznega signala na prispevke posameznih mikroresonatorjev. Razvita metoda združuje sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Prvi avtor članka Aljaž Kavčič je izsledke tega dela predstavil v svoji magistrski nalogi, za katero je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.