News

Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal TEDxLjubljana 2018: Razsvetlimo (ne)znano. Med nastopajočimi je bil tudi  Griša Močnik z Odseka za fiziko trdne snovi. Na primeru zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani predstavil črni ogljik kot zelo uporabno “orodje” za merjenje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka; občinstvo je pozval k preprostim spremembam vedenja za izboljšanje kvalitete življenja vseh nas.

Revija Scientific Reports je objavila članek, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”, njegovi soavtorji pa so bili ‎Alexander Vahl, Niko Carstens, Thomas Strunskus in Franz Faupel z univerze Christian ‎Albrechts v Kielu v Nemčiji. Avtorji poročajo o delovanju memristorjev (memory resisitor oz. spominski rezistor) na nivoju posameznih ‎nanodelcev, da bi našli pogoje, pri katerih naprava robustno deluje. Njihova dognanja ‎vodijo tudi k razumevanju fizikalnega ozadja. Ugotovili so, da uporaba nanodelcev nekaterih zlitin učinkovito omejuje nastajanje stabilnih kovinskih vlaken in posledično ‎vodi do ponovljive difuzivne karakteristike preklapljanja memristorja.

Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je 20. novembra 2019 prejelo najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta bila tudi dva sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi. Prof. dr. Denis Arčon je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti, izr. prof. dr. Miha Ravnik pa je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi.

Poleg njiju sta bila med nagrajenci še dva sodelavca Instituta ťJožef StefanŤ, in sicer prof. dr. Nives Orginc z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo.

Brigita Rožič, raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi (F5) Inštituta “Jožef Stefan”, je za svoje uspešno znanstveno-raziskovalno delo prejela nagrado Fulbright grant, ki jo vsako leto podelijo uspešnim znanstvenikom z vsega sveta. V Sloveniji omenjene nagrade podeljuje ambasada ZDA v Ljubljani v okviru programa Fulbright, ki ga financira ameriška vlada. Nagrada je raziskovalki dala še dodaten zagon za nadaljnje raziskave in hkrati pripomogla tako k njeni prepoznavnosti kot tudi tudi k prepoznavnosti Inštituta “Jožef Stefan”. V okviru prejete nagrade je opravljala raziskovalno delo na Univerzi Case Western Reserve v skupini prof. Charlesa Rosenblatta na novem področju raziskav, s katerimi se pred tem še ni ukvarjala. Navdušena je bila tudi nad bivanjem v Clevelandu. Zaradi številnih jezer in čudovite narave v okolici se je počutila kot doma. Za dobljeno nagrado je prejela tudi čestitke predsednika ZDA.

Dr. Martin Klanjšek, sodelavec Odseka F5, je prejel Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke za potrditev obstoja nenavadnih kvazidelcev – anjonov.

24. oktobra 2019 sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan” prvič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, s katerimi sta želela nagraditi najboljše in obuditi spomin na enega najbolj prodornih raziskovalcev pri nas, akademika Roberta Blinca.

Poleg dr. Klanjška sta bila nagrajena še  prof. dr. Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere za svoj doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, in prof. dr. Peter Prelovšek, ki je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi in je prejel Blinčevo nagrado za življenjsko delo.