Novice

V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.

Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom Hidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.

Jani Bizjak, Matjaž Gams, Hristijan Gjoreski, Anton Gradišek, Luka Stepančič: nagrada za najboljšo znanstveno razpravo, Melbourne, Avstralija, 2nd International Workshop on Biomedical Informatics with Optimization and Machine Learning in Conjunction with 26th International Joint Conference on Artificial Intelligence, Smartwatch for Active Ageing as Part of an Open EU Framework

Uroš Jagodič, M. R. Ejtahadi, S. M. Hashemi, M. R. Mozaffari, Igor Muševič, Miha Ravnikar: EPS Poster Prize za najboljši poster doktorskega študenta, Ljubljana, LIQUIDS 2017, Fractal Nematic Colloids

Primož Koželj: nagrada za najboljšo predstavitev mladega raziskovalca, Atene, Grčija, C-MAC Days 2017, Eutectic CoCrFeNiZrx High-Entropy Alloys: Magnetism Complicated by the Microstructure of a “Real” Multiphase HEA

Aleksander Matavž: nagrada za predstavitev in poster, Ljubljana, 9. IPSSC konferenca, Inkjet Printing Thin-Film Electronic Devices from Solution-Based Inks

Aleksander Matavž: 1. nagrada za prispevek v posamezni sekciji, Portorož, 25. ICM&T, Inkjet Printing of Metal-Oxide-Based Electronic Devices

Slobodan Žumer: izvoljen kot ťFellow of the American Physical SocietyŤ, ZDA, American Physical Society (APS), prestižno priznanje za njegove teoretične prispevke k fiziki mehke kondenzirane snovi tekočekristalnih sistemov

Slobodan Žumer:  Zoisova nagrada za življensko delo, Republika Slovenija, 23. 11. 2017

Sodelavci Instituta “Jožef Stefan” Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je ‘zelena’ alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom Protonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.