News

Sodelavci Instituta “Jožef Stefan” Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je ‘zelena’ alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom Protonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.

Revija Nature Communications je 24. januarja 2017 objavila članek z naslovom Fractal Nematic Colloids, ki so ga napisali Uroš Jagodič, Igor Muševič in Miha Ravnik, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci s Sharif University of Technology v Iranu. Z uporabo dvofotonske laserske litografije so ustvarili koloidne delce v obliki fraktalnih ťKochovihŤ snežink, ki so jih preučevali v tekočem kristalu. Fraktalni delci vplivajo na urejanje tekočega kristala in ustvarjajo topološke defekte, katerih število eksponentno narašča s fraktalnim redom delcev. S tem delom so avtorji prvič ustvarili topološka fraktalna stanja v mehki snovi.

Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom Low-Temperature Global Symmetry Reduction in the Kagome Antiferromagnet Herbertsmithite avtorjev Andreja Zorka in Matjaža Gomilška, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta ťJožef StefanŤ. V sodelovanju s skupinami s Hrvaške, ZDA in Francije sta raziskovalca prva opazila zlom simetrije v kristalu Herberthsmitita, ki velja za paradigmo kvantnega antiferomagneta na spinski mreži Kagome, kjer teorija napoveduje magnetno neurejeno osnovno stanje spinske tekočine. Tak zlom bi lahko končno dal ključno informacijo o sami naravi magnetnega osnovnega stanja tega minerala. To odkritje po več kot desetletju intenzivnih raziskav tako omogoča povsem nov vpogled v enigmatično osnovno stanje spinske tekočine na spinski mreži Kagome.

Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.

20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu podelil Častno listino Instituta “Jožef Stefan”. Dr. Janez Pirš Častno listino prejema za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu “Jožef Stefan”. Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec odseka F5 in pobudnik resničnega sodelovanja s slovensko industrijo od leta 1980. Še posebej je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot spin-off podjetje Instituta “Jožef Stefan”, z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Na pobudo dr. Janeza Pirša podjetje Balder d. o. o. in Institut “Jožef Stefan” že od začetka leta 1997 uspešno sodelujeta pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi raziskav, ki se izvajajo na inštitutu. Uspešno razvojno sodelovanje se je nadaljevalo tudi po letu 2012, ko je podjetje Balder d. o. o. postal del multinacionalke Kimberly Clark Proffesional. Po izključni zaslugi dr. Janeza Pirša se je tudi pod novimi lastniki razvojno sodelovanje uspešno nadaljevalo v okviru letnih raziskovalnih nalog.