News

Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Institua “Jožef Stefan” je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings, ki je potekalo od 26. junija do 1. julija 2016 v mestu Lindau v Nemčiji. Letošnjega 66. srečanja se je udeležilo okoli 400 posebej izbranih in povabljenih mladih znanstvenikov iz 80 držav ter 29 Nobelovih nagrajencev. Udeležence srečanja izbere poseben znanstveni odbor, osnovno merilo pa je izkazana predanost znanosti in raziskavam. Srečanje je bilo letos posvečeno fiziki. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje. Humarjev plakat je dobil največ glasov na tajnem glasovanju udeležencev.

Strokovni svet direktorja je soglasno sklenil, da predloži v financiranje projekt

 z naslovom Live and Edible Photonics, ki ga je predlagal dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi F5. Cilj projekta je postavitev

laboratorija na IJS, ki bo svetovno vodilni na področju bio-integrirane fotonike. Laboratorij bo postavljen v prostorih sedanje knjižnice, ko bodo prenovljeni in bodo zagotavljali odlično okolje za predlagane raziskave. Razvili bodo fotonske komponente, kot so na primer laserji, ki bodo v celoti sestavljeni iz biokompatibilnih in živih snovi, ki jih bo mogoče zaužiti ali vgraditi v človeško telo. Biodegradabilni fotonski senzorji bodo uporabljeni tudi v kombinaciji z optično koherenčno tomografijo (OCT) in bodo omogočali senzoriko globlje v telesu in z večjo resolucijo kot doslej. OCT bo uporabljen tudi za proučevanje živih aktivnih samoorganiziranih sistemov in njihovo interakcijo s svetlobo. Metode razvite znotraj projekta bodo omogočale novo raven manipulacije bioloških sistemov, biosenzoriko in nove vmesnike človek-stroj.

Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim kvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na ultracool.

Sodelavci Instituta ťJožef StefanŤ H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije ťScientific ReportsŤ z naslovom ťA multicaloric material as a link between electrocaloric and magnetocaloric refrigerationŤ. Delo je prva eksperimentalna potrditev soobstoja električnega in magnetnega vzbujanja kaloričnega odziva v relaksorskem feroelektriku in odpira nove možnosti na področju kaloričnega hlajenja.

Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom Points, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo so kot prvi uspeli natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.