News

Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim kvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na ultracool.

Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom Points, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo so kot prvi uspeli natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.

Dr. Matjaž Humar: Nagrada za najboljši plakat na prestižnem srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings, Lindau, Nemčija. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje.

Dr. Matjaž Humar: Bronasto priznanje občine Šempeter-Vrtojba za leto 2016, Šempeter – Vrtojba. Nagrada za odmevne uspehe v svetovnem merilu v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo.

Dr. Janez Pirš: Častna listina Instituta “Jožef Stefan”, Institut “Jožef Stefan”, Ljubljana. Nagrada za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu “Jožef Stefan”.

V članku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.