Članek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences
9. november 2023
Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Andrej Vilfan je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Velike Britanije v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavil članek z naslovom Nonreciprocal interactions give rise to fast cilium synchronization in finite systems. Gibajoče migetalke so nitasti celični organeli, ki se lahko pri zadostni gostoti medsebojno hidrodinamsko sinhronizirajo, tako da njihove faze sledijo metahronalnim valovom. Na osnovi minimalnega modela skupine migetalk, ki upošteva hidrodinamsko sklopitev med migetalkami v bližnjem polju, pokažemo, da je interakcija med migetalkami lahko nerecipročna. Kolektivno dinamiko polja migetalk so tako določajo tri različne hitrosti in njihove smeri: smer transporta tekočine, smer metahronalnih valov (fazna hitrost) ter smer širjenja ureditve (grupna hitrost). Slednja določa časovno skalo sinhronizacije. Nerecipročne interakcije v bližnjem polju torej pripeljejo do hitre ureditve faznih valov.
|
Članek v reviji Nature Communications
9. november 2023
Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Andrej Vilfan je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Velike Britanije v reviji Nature Communications objavil članek z naslovom Minimum entropy production by microswimmers with internal dissipation. Izpeljemo splošni izrek za najmanjšo disipirano moč, ki jo potrebuje mikroplavalec v viskozni tekočini, pri čemer upoštevamo zunanjo in notranjo disipacijo. Izrek nam omogoča, da izrazimo spodnjo mejo disipacije s koeficienti upora dveh teles enake oblike kot plavalec, vendar z različnimi robnimi pogoji. Naši rezultati kažejo, da je proizvodnja entropije s strani aktivnih mikroplavalcev podvržena drugačnim temeljnim omejitvam kot proizvodnja entropije s strani zunanjih delcev.

|
Strokovni dan F5
25. oktober 2023
V petek, 6. oktobra 2023, je v Etnografskem muzeju v Ljubljani potekal že drugi Strokovni dan F5, letos v znamenju novih laboratorijev ter eksperimentalnih tehnik, ki se vzpostavljajo na Odseku za fiziko kondenzirane snovi. Sodelavci so pripravili vrsto poučnih predavanj, ki so se manj kot običajno osredotočala na fizikalno vsebino raziskav in bolj na različne merske tehnike, izboljšave merilne instrumentacije, prednosti in slabosti novih eksperimentalnih metod, ki jih razvijajo v posameznih laboratorijih ter njihove fizikalne osnove. Tako smo denimo poslušali predstavitve o adiabatni kalorimetriji, uporabi centrov dušik-vrzel v diamantih, aplikaciji nevronskih mrež na fizikalne probleme, izboljšavah vrstične presevne elektronske mikroskopije, 3D tiskanju z uporabo dvofotonske polimerizacije in domači izdelavi polarimetra za analizo polarizacije svetlobe. Manjkala ni niti predstavitev evropskega projekta SiQUID, v katerem sodeluje
Laboratorij za hladne atome. Odseku za fiziko kondenzirane snovi je zelo velik in zato je priprava predavanja, od katerega bodo nekaj odnesli fiziki z zelo raznolikimi zanimanji, lahko precejšen izziv. Tokratni Strokovni dan pa je pokazal, da je ravno raznolikost lahko naša prednost, saj omogoča prenos znanja med različnimi področji in sodelovanje pri uporabi najrazličnejših eksperimentalnih metod tudi tam, kjer jih morda ne bi pričakovali.


|

Doc. dr. Matjaž Humar dobitnik nagrade dr. Uroša Seljaka za mentorstvo
16. oktober 2023
Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2023 že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov. Nagrade so podelili rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, donator prof. dr. Uroš Seljak in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka, letos so podelili po tri, so namenjene spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov v Republiki Sloveniji. Med prejemniki nagrade je tudi Miha Papič za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers; raziskave je opravljal na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", za mentorstvo pri njegovem delu pa je plaketo prejel tudi njegov mentor doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan".
|
Predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, je obiskala Laboratorij za biointegrirano fotoniko
21. junij 2023
2. junija 2023 je predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, obiskala Laboratorij za biointegrirano fotoniko na Institutu ''Jožef Stefan''. Matjaž Humar in Abdur Rehman Anwar sta ji predstavila nekaj nedavnih rezultatov projekta FoodTraNet in izvedla živo demonstracijo fotonskih kod. Na kratko so tudi razpravljali o pomembnosti novih metod za sledenje kakovosti in avtentičnosti različnih živil.

|
Članek v reviji Nanoscale Horizons
3. maj 2023


|
Članek v reviji Nature Chemical Biology
25. april 2023
Doc. dr. Iztok Urbančič z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Švedske napisal komentar v reviji Nature Chemical Biology z naslovom Do lipids tune B cell signaling? Predstavili so trenutno razumevanje in odprta vprašanja, kako organizacija membran na nanometrski ravni podpira signaliziranje med imunskimi celicami, ter povzeli nedavno delo, v katerem so Shelby et al. s super-ločljivo optično mikroskopijo raziskovali vpliv lipidov na aktivacijo celic B.
|
Članek v reviji Advanced Materials
23. februar 2023
Luka Pirker in Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi F5, Institut "Jožef Stefan", sta skupaj s sodelavci iz Univerze v Regensburgu (Nemčija) objavila članek v reviji Advanced Materials z naslovom Non-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS2 Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots.
Molibden disulfid (MoS2) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov.
V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS2 nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS2.
|
1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta NanoSpace (Akcija COST CA21126)
20. februar 2023
Na Institutu “Jožef Stefan” je od 9. do 11. 2. 2023 potekalo 1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta NanoSpace (Akcija COST CA21126). Pri projektu sodelujejo astrofiziki, kemiki in raziskovalci s področja ogljikovih nanomaterialov. Glavni znanstveni izzivi, na katera bomo v okviru projekta iskali odgovore, so (i) katere vrste nanostruktur ogljika so prisotne v vesolju in kako jih lahko prepoznamo?, (ii) katere so kemijske poti, ki vodijo do njihovega nastanka in uničenja?, in (iii) kakšna je vloga nanostruktur ogljika v nezemeljskih okoljih? Srečanje je bilo namenjeno vzpostavljanju novih stikov, udeležilo se ga je 70 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 30 držav, med drugim tudi Japonske in Kanade. Pri projektu sodelujeta dr. Polona Umek in prof. dr. Denis Arčon.

|
Članek v reviji Advanced Functional Materials
20. februar 2023
V zadnjih letih so kovinski halkogenidi (TMDCs) odprli novo vejo raziskav na področju naprav za poljsko emisijo elektronov. Zaradi svoje plastne strukture in prisotnosti tankih robov z visokimi razmerji stranic lahko taki materiali znatno povečajo lokalno električno polje, ki ima pomembno vlogo pri emisiji elektronov.

|
Članek v reviji Nature Communications
16. februar 2023
Trenutni razvoj mehkih pametnih materialov z oblikovnim spominom je večinoma omejen na sintezo tankih vzorcev, kar močno omejuje njihovo praktično uporabo. Tridimenzionalnost materiala sicer lahko dosežemo z bolj zapletenimi metodami, kot npr. z aditivnim nanašanjem, toda za to potrebujemo namensko opremo, izdelava materiala pa je tipično počasna in omejena na manjše količine. M. Bobnar, N. Derets, S. Umerova, N. Novak, M. Lavrič, G. Cordoyiannis, B. Zalar in A. Rešetič, ter V. Domenici iz Italije smo razvili novi kompozitni material z oblikovnim spominom, ki temelji na disperziji glavno-verižnih tekočekristalnih elastomernih delcev (TKE) v polimerni matriki. Ta nam omogoča preprosto izdelavo pametnih materialov poljubnih oblik in velikosti, zlasti izdelavo večjih tridimenzionalnih vzorcev s polnim volumnom, kar je z običajnimi metodami težko realizirati. Oblikovni spomin izvira iz mehanskih lastnosti TKE delcev, katerih trdota se močno spreminja s temperaturo: Delci postanejo mehkejši pri višjih temperaturah, ko preidejo v t.i. izotropno fazo, in trdnejši pri nižjih ko so v steklasti fazi. Kompozit zato lahko preoblikujemo pri višjih temperaturah in nato z ohlajanjem novo obliko preko povišane trdote delcev tudi obdržimo. S takim termičnim cikliranjem vprogramiramo novo obliko vzorca. Oblikovni spomin nato preprosto ponastavimo s ponovnim gretjem v izotropno fazo delcev. Tak mehanizem oblikovnega spomina, t.j. izkoriščanje spremenljive trdote dospergiranih vključkev za programiranje oblike, je povsem nov. Po želji lahko TKE delce tudi magnetno uredimo in s tem v material zapišemo še dodatni reverzibilni termomehanski odziv. Naš kompozitni material ima torej kar dva oblikovna odziva z višanjem temperature: najprej iz prvotne oblike, nato v termično-programirano obliko in potem v obliko zapisano z magnetnim poljem. Material je zaradi praktične izdelave in edinstvenih oblikovnih odzivov še posebej primeren za implementacijo v napredne aplikacije, kot so npr. aktivni elementi v mehki robotiki.
Rezultati so objavljeni v članku Polymer-dispersed liquid crystal elastomers as moldable shape-programmable material v reviji Nature Communications.

|
Članek v reviji Nano Research
31. januar 2023
Docenta Uroš Tkalec in Simon Čopar sta s skupino Xiaoguanga Wanga z državne univerze Ohio objavila članek o magnetno nadzorovani mobilnosti kapljic na poroznih tekočekristalnih površinah v reviji Nano Research. Avtorji poročajo o učinkih magnetnega polja na močenje in mobilnost vodnih kapljic na treh tipičnih mezofazah tekočih kristalov. Rezultati kažejo nove možnosti uporabe odzivnih površin, kjer lahko nadziramo premikanje kapljic vode z zunanjim magnetnim poljem.
|
Članek v reviji Small
30. januar 2023
Dr. Jampani Venkata Subba Rao z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Luksemburga v reviji Small objavil članek z naslovom Continuous Flow Microfluidic Production of Arbitrarily Long Tubular Liquid Crystal Elastomer Peristaltic Pump Actuators.
Elastomeri s tekočimi kristali (LCE) se proizvajajo z mikrofluidnimi orodji na osnovi stekla v geometriji cevi. Ključna inovacija je ustvarjanje poljubnih dolgo poravnanih LCE cevi s strižnim tokom in prikaz peristaltičnega aktivacijskega mehanizma z uporabo lokalnega ogrevanja. Takšne cevi so potencial za ustvarjanje aktivne sintetične vaskulature v biološkem kontekstu.
|
Izr. prof. dr. Andrej Zorko je prejel priznanje Odlični v znanosti 2022
12. december 2022
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je med 1. in 2. decembrom 2022 v ljubljanskem Grand Hotelu Union organizirala Dan ARRS 2022: Podpiramo odličnost. Gre za tradicionalni dogodek, v sklopu katerega so bila podeljena tudi priznanja Odlični v znanosti 2022 za najboljše raziskovalne dosežke v preteklem letu. Med nagrajenci na področju Naravoslovja in tehnike, ki je dosežek svoje skupine tudi javno predstavil, je sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Andrej Zorko z dosežkom »Isingova spinska tekočina«.

|
Dr. Žiga Kos je prejel Priznanje za najodličnejši raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani v letu 2022
10. december 2022
Dr. Žiga Kos, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za Matematiko in Fiziko Univerze v Ljubljani, je bil ob Tednu Univerze 2022 med prejemniki nagrad za najodličnejši raziskovalni dosežek za članek z naslovom Nematic bits and universal logic gates. Žiga Kos je v sodelovanju z Jörnom Dunklom pokazal, da lahko topološke defekte v nematskih tekočinah uporabimo kot računske elemente. Z različnimi časovno-odvisnimi električnimi polji lahko implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih, nematska elastičnost pa vodi do močnih korelacij v sistemih večih nematskih bitov. Močne sklopitve je možno uporabiti za izvedbo univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. Dosežek je bil poudarjen tudi v revijah
New Scientist in
Physics World.

Foto: Anže Malovrh/STA
|
Dr. Matjaž Gomilšek je prejel Svečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce
7. december 2022
Ob Tednu Univerze v Ljubljani 2022 je dr. Matjaž Gomilšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za Matematiko in Fiziko Univerze v Ljubljani, prejel
Svečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce. Nagrajen je bil za predano in inovativno pedagoško in raziskovalno delo z utemeljitvijo: »Asist. dr. Matjaž Gomilšek je asistent za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 doktoriral iz fizike. Poleg rednega pedagoškega dela je soorganizator poletne šole
Physics in Ljubljana. Znanstvenoraziskovalno je izjemno uspešen, saj je v priznanih tujih revijah objavil že 23 člankov in imel več vabljenih predavanj v tujini. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim
Zlatega znaka Jožefa Stefana 2020.«

Foto: Katja Kodba/Nebojša Tejić/STA
|


|
European C-MetAC Days 2022
1. december 2022
V Splitu na Hrvaškem je od 21. do 24. 11. 2022 potekala mednarodna konferenca »European C-MetAC Days 2022«. Konferenco vsako leto organizira »European Integrated Center for the Development of New Metallic Alloys and Compounds«, ki je legalni naslednik evropske mreže odličnosti »Complex Metallic Alloys – CMA« iz 7. okvirnega programa EU. Član European C-MetAC je tudi Odsek F5 IJS. Tematika konference so bili razvoj in fizikalne lastnosti novih generacij kovinskih materialov. Prvi dan konference je bil posvečen 65-letnici prof. Janeza Dolinška z izvedbo posebne delavnice z naslovom »High-Entropy Alloys: From basic studies to industrial applications«. Na delavnici so predavatelji poudarili znanstvene dosežke prof. Dolinška na področjih kvazikristalov, kompleksnih kovinskih spojin in visokoentropijskih spojin ter prikazali njegovo dolgoletno sodelovanje s člani različnih skupin znotraj European C-MetAC. Mednarodni kolegi so prof. Dolinšku ob koncu delavnice pripravili tudi krajšo proslavo in pogostitev.
|

|
Nagrado dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov prejela sodelavca F5





Foto: Nebojša Tejić/STA
|
![]() | Najvišja nagrada International Liquid Crystal Society letos prof. dr. Slobodanu Žumru![]() Na Mednarodni konferenci o tekočih kristalih ILCC 2022, ki je potekala od 24. do 29. julija 2022 v Lizboni na Portugalskem, je prof. dr. Slobodan Žumer prejel de Gennesovo nagrado. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje International Liquid Crystal Society (ILCS). Profesor Žumer je izjemen teoretik, pedagog, profesor, sodelavec, mentor in nekdanji predsednik društva, ki je pomembno prispeval k impresivnemu napredku na področju tekočih kristalov. Priznanje mu je Upravni odbor društva podelil za izjemne znanstvene dosežke, ključno vlogo pri vzpostavljanju novih raziskovalnih področij, ki segajo od ograjenih tekočih kristalov do topološke mehke snovi, uspešno vodenje številnih doktorskih študentov, obsežno mednarodno sodelovanje in za prispevke k dejavnostim društva tako v vlogi regionalnega predstavnika v upravnem odboru direktorja in člana odbora kot v vlogi predsednika društva. Čestitamo! |
![]() | Andrej Zorko dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award ![]() Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Andrej Zorko je dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award za raziskave na področju kvantnih spinskih tekočin. Nagrado vsako leto podeli Svet za znanstvene in tehnološke ustanove iz Velike Britanije za znanstveno najbolj odmevno raziskavo, ki temelji na meritvah v velikem mednarodnem raziskovalnem centru ISIS, Rutherford Appleton Laboratory, izvedenih v zadnjih petih letih. Gre za enega izmed vodilnih centrov na svetu, ki podpira več kot 2000 domačih in tujih uporabnikov nevtronskega sipanja in mionske spektroskopije v znanstvenih raziskavah na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Andrej Zorko je vodil mednarodno skupino raziskovalcev, ki je odkrila prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni spinski mreži z dominantno Isingovo izmenjalno interakcijo. Raziskave so razkrile družino heptatantalatov z redkimi zemljami kot novo platformo za realizacijo kvantnih spinskih tekočin, odkritje pa je bilo nedavno objavljeno v reviji Nature Materials. |
![]() | Članek v reviji Nature Communications ![]() Raziskovalci Aljaž Kavčič, dr. Maja Garvas, Matevž Marinčič in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi ter dr. Boris Majaron z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Gradcu objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom |
![]() | Članek v reviji Physical Review X![]() Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jaka Pišljar, Miha Škarabot, Andriy Nych, Matevž Marinčič, Miha Ravnik in Igor Muševič ter sodelavca Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" Alenka Mertelj in Andrej Petelin so skupaj s sodelavci z Univerze v Kalkuti in Assamu iz Indije v reviji Physical Review X objavili znanstevni članek |
![]() | Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju![]() Med prejemniki priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021, ki jih je 15. februarja 2022 objavila Slovenska znanstvena fundacija je tudi skupina prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fizika trdne snovi s sodelavci doc. dr. Antonom Gradiškom, dr. Lukom Pirkerjem in Anjo Pogačnik Krajnc. Prof. dr. Maja Remškar pa je zadnji dve leti skupaj s sodelavci s strokovnim delom in z umirjenim, argumentiranim in profesionalnim nastopanjem pomembno prispevala k ozaveščanju javnosti glede učinkovitosti zaščitnih mask. Iskreno čestitamo! |
![]() | Članek v reviji Nature Materials![]() Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Tina Arh, dr. Matej Pregelj in prof. dr. Andrej Zorko so odkrili prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni mreži spinov z dominantno Isingovo antiferomagnetno izmenjalno interakcijo. V sodelovanju z raziskovalci z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter raziskovalnih institucij iz Indije, Velike Britanije, Francije in ZDA so izvedli obsežno eksperimentalno študijo, ki je pokazala odsotnost magnetnega urejanja in dokazala obstoj spinskih korelacij Isingovega tipa v neodimovem heptatantalatu pri temperaturah velikosti le nekaj deset milikelvinov. Odkritje tako imenovane Isingove spinske tekočine uvaja nov tip tega skrivnostnega kvantno prepletenega stanja snovi, ki ostaja dinamično do najnižjih temperatur. Rezultate raziskave so avtorji objavili v članku ![]() |
![]() | Članek v reviji Nature Reviews Methods Primers![]() Doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je z raziskovalci iz Združenega Kraljestva, ZDA in Japonske v reviji Nature Reviews Methods Primers objavil pregledni članek z naslovom ![]() |
![]() | Članek v reviji Physical Review X![]() Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v ![]() |
![]() | Članek v reviji Science Advances![]() Fizikalno obnašanje anizotropnih nabitih koloidih delcev v kompleksnih tekočinah z nematsko urejenostjo je določeno z njihovo materialno dielektrično anizotropijo. Skupaj z eksperimentalno skupino prof. Ivana Smalyukha z Univerze v Koloradu - Boulder sta Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v ![]() |
![]() | Med nagrajenci Blinčevih nagrad tudi prof. dr. Miha Ravnik in doc. dr. Uroš Tkalec![]() Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" sta 4. novembra 2021 v Peterlinovem paviljonu ob hkratnem prenosu preko videokonferenčnega sistema zoom že tretjič podelila ![]() |
![]() | Objava članka v Science Advances![]() Doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je zadnji dve leti intenzivno sodeloval s skupino ameriških raziskovalcev pod vodstvom Xiaoguang Wanga, ki je v reviji ![]() |
![]() | Objava članka na povabila urednika v Nature Physics![]() Dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v razdelku News & Views revije Nature Physics na povabilo urednika objavil članek z naslovom ![]() ![]() |
![]() | Prof. Dolinšek podpredsednik v Groupement AMPERE![]() Prof. Janez Dolinšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je bil na sestanku Generalne skupščine ![]() |
![]() | Članek v PNAS![]() V soavtorstvu domačih in tujih raziskovalcev je bil objavljen članek ![]() |
![]() | Raziskave zaščitnih mask![]() Na Institutu "Jožef Stefan" že od konca marca 2020 potekajo raziskave zaščitnih mask, pri katerih sodelujejo tudi sodelavci odseka F5. Maske so se izkazale za eno od ključnih sredstev v boju proti pandemiji COVID-19, saj zmanjšujejo prenos okužb prek aerosolov. Sodelavci Instituta Anja Pogačnik Krajnc, Luka Pirker, Urška Gradišar Centa, Anton Gradišek, Igor B. Mekjavić in Maja Remškar so skupaj s partnerji zadnje rezultate študije objavili v članku ![]() |
![]() | Članek v reviji Surface Innovations![]() Kontaktne površine predstavljajo tvegana mesta za prenos okužb. Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Urška Gradišar Centa, mag. med. fiz., dr. Bojana Višić, Žiga Federl ter prof. dr. Maja Remškar so v sodelovanju z asist. dr. Meto Sterniša in prof. dr. Sonjo Smole Možina z Biotehniške fakultete UL razvili in testirali protimikrobno prevleko na osnovi mešanice inertnega (PVDF-HFP) in vodotopnega (PVP) polimera z dodatkom protimikrobnih nanodelcev MoO₃. Rezultate raziskav so objavili v članku ![]() |
![]() | Dodatno financiranje za raziskovanje materialov za zaščitne maske![]() Na 2020 razpisu ARRS za dodatna sredstva v zvezi s pandemijo COVID-19 je raziskovalni program ťFizika mehkih snovi, površin in nanostrukturŤ (P1-0099 vodja Slobodan Žumer) z vlogo ťNova znanja na področju materialov za zaščitne respiratorne obrazne maskeŤ, ki sta jo pripravila Maja Remškar in Miha Ravnik, uspel pridobiti dodatno dvoletno financiranje v višini 2700 ur kategorije C vsako leto. V raziskave, ki bodo potekale na IJS (dve tretjine) in UL FMF(ena tretjina), je v ključen tudi Marjan Ješelnik s podjetja smartMelamine. |
![]() | Prof. dr. Samo Kralj prejel Zoisovo priznanje![]() 1. decembra 2020 so v dokumentarnem filmu ![]() Vsem nagrajencem čestitamo! |
![]() | Članek v reviji ACS Central Science![]() Doc. dr. Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s korejskimi raziskovalci pod vodstvom Dong Ki Yoona v reviji ![]() ![]() |
![]() | Članek v reviji Advanced Materials![]() Sodelavci Laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja odigrali ključno vlogo pri obsežni raziskavi mehanizmov toksičnosti nanomaterialov in napovedi vnetnih stanj brez uporabe živali, kar so objavili v ugledni reviji Advanced Materials v članku ![]() |
![]() | Članek v Journal of Membrane Science![]() Ob začetku pandemije COVID-19 je prišlo do splošnega pomanjkanja medicinske zaščitne opreme, zato so se raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", med njimi tudi sodelavci našega odseka, odločili raziskati možnosti ponovne uporabe mask s sterilizacijo z ionizirajočim sevanjem. Ugotovili so, da se lahko respiratorne maske tipa FFP2 in FFP3 sterilizirajo z žarki gama ali elektroni. Maske tako ohranijo mehanske in kemijske lastnosti ter učinkovitost filtracije aerosolnih delcev. Pri obsevanju z dozo 20 kGy se polipropilenski filter sicer razelektri, ob ponovnem nanosu naboja pa se učinkovitost filtracije vrne na prvotno. Maske se lahko tako sterilizira do dvakrat. Pri raziskavi so sodelovali Luka Pirker, Anja Pogačnik Krajnc, Anton Gradišek, Andreja Jelen, Maja Remškar, Igor B. Mekjavić, Janez Kovač, Miran Mozetič, Luka Snoj, Jan Malec in Vladimir Radulović, rezultate raziskave pa so objavili v ugledni reviji Journal of Membrane Science v članku ![]() |
![]() | Članek v reviji Advanced Electronic Materials![]() Revija Advanced Electronic Materials je objavila članek ![]() |
![]() | Članek v reviji Physical Review X 25. september 2020 Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s skupino Ivana Smalyukha z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review X objavila članek |
![]() | Članek v reviji Physical Review Letters 1. september 2020 Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v sodelovanju z raziskovalcema Andrewom Hessom in Ivanom Smalyukhom z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review Letters objavila članek |
![]() | Sodelovanje v projektu Athena za enakost spolov![]() Institut "Jožef Stefan" je kot član mednarodnega konzorcija prejel evropski projekt Athena na temo izvajanja načrtov za enakost spolov za sprostitev potenciala raziskovalnih organizacij v Evropi. Pri projektu bo sodeloval tudi odsek F5, v družbi še 9 drugih odsekov z Instituta "Jožef Stefan" (U1, F4, K1, K3, K5, K7, E3, E5 in E7). Kljub velikemu številu visokokvalificiranih diplomantk je v Evropski uniji med zaposlenimi v raziskavah samo tretjina žensk. Namen projekta je zato odstranitev ovir za zaposlovanje in karierno napredovanje raziskovalk, vključitev in okrepitev dimenzije spola v raziskovalnih programih in naslavljanje neravnovesja spolov pri odločanju. Cilja projekta sta razvoj in implementacija načrta za enakost spolov za dosego sistemske institucionalne spremembe. V konzorciju sodelujejo raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope ter oddaljenih regij z nizkim indeksom enakosti spolov, s čimer bo projekt prispeval k zmanjšanju vrzeli med raziskovalnimi organizacijami po vsej Evropi. |
![]() | Članek v reviji Physical Review Letters![]() Tina Arh, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj, Martin Klanjšek in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Peter Prelovšek z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA in Kitajske v reviji |
Pirotehnika na nogometni tekmi poveča število nanodelcev 15. junij 2020 Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so na derbiju med nogometnima kluboma NK Olimpija Ljubljana in NK Maribor marca 2019 v Stožicah med tekmo merili onesnaženost zraka z nanodelci. Navijaški skupini obeh ekip, Green Dragons in Viole Maribor, sta namreč kljub prepovedi prižigali bakle in pirotehnična sredstva v podporo svojima kluboma. Raziskovalci Luka Pirker, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Bojana Višić in prof. dr. Maja Remškar so ugotovili, da se je število nanodelcev z velikostjo od 30 nm do 300 nm v zraku ob prižigu bakel povečalo za 1200 odstotkov, igralci pa so vdihnili 300 odstotkov več delcev kot običajno. Kemijska analiza je pokazala, da so bili poleg ogljika prisotni tudi elementi, ki so potencialno strupeni in se uporabljajo za barvne učinke ter kot gorivo: stroncij (rdeča barva), barij (zelena barva), kalij, magnezij in klor. Rezultate so objavili v reviji |
![]() | Doc. dr. Matjaž Humar pridobil projekt Human Frontier Science Program![]() Doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je kot vodja kolaboracije s še dvema partnerjema iz Seoul National University v Koreji in Harvard Medical School v ZDA pridobil prestižni projekt |
![]() | Prof. dr. Igor Muševič pridobil sredstva ERC![]() Prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi, je med dobitnik ERC grantov za uveljavljene raziskovalce za leto 2019, ki jih je 31. marca 2020 objavila Evropska komisija. Prof. dr. Muševič je pridobil 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft matter), katerega cilj je razvoj futuristične tehnologije za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na podlagi svetlobe. |
![]() | Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana 2020 kar dva sodelavca F5![]() Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana za letošnje leto sta kar dva sodelavca našega odseka: dr. Matjaž Gomilšek in dr. Gregor Posnjak. Dr. Matjaž Gomilšek je zlati znak dobil za odmevnost doktorskega dela Kvantne spinske tekočine na geometrijsko frustriranih mrežah kagome, v katerem je odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki so jo s sodelavci poimenovali cinkov brohantit. Dr. Gregor Posnjak je zlati znak Jožefa Stefana prejel za odmevnost doktorskega dela Topološke formacije v kiralnih nematskih kapljicah - za raziskovanje trodimenzionalnih vektorskih struktur je moral razviti povsem nov eksperimentalni pristop. Poleg njiju je zlati znak Jožeta Stefana dobila še dr. Janja Vidmar za odmevnost doktorskega dela Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih, pri čemer je optimizirano metodo spICP-MS uporabila za sledenje pojavnosti nanodelcev v rečnih vodah, v odpadni vodi in v človeški placenti. Čestitamo! |
![]() | Članek v reviji Nature Physics![]() Skupini raziskovalcev iz Francije, Indije in Slovenije, med katerimi je bil tudi Andrej Zorko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Oddelka za fiziko FMF UL, je uspelo dokazati odsotnost energijske vrzeli v osnovnem stanju spinske tekočine ikoničnega predstavnika spinske mreže kagome herbertsmithita. Raziskava z naslovom “Gapless ground state in the archetypal quantum kagome antiferromagnet ZnCu3(OH)6Cl2” je bila objavljena v ugledni reviji |
![]() | Članek v reviji Nature Communications![]() Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec, ki je tudi sodelavec našega odseka, poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji |
![]() | Članek v reviji Physical Review X![]() Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji |
![]() | Nagrajena predstavitev Darje Gačnik![]() Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom ťSuperconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloysŤ je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang. |
![]() | Članek v reviji Scientific Reports![]() Revija Scientific Reports je objavila |
![]() | Prof. dr. Denis Arčon in izr. prof. dr. Miha Ravnik prejela visoki priznanji![]() Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je 20. novembra 2019 prejelo najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta bila tudi dva sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi. Prof. dr. Denis Arčon je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti, izr. prof. dr. Miha Ravnik pa je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi.
Poleg njiju sta bila med nagrajenci še dva sodelavca Instituta ťJožef StefanŤ, in sicer prof. dr. Nives Orginc z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo. |
![]() | Dr. Brigita Rožič – prejemnica nagrade Fulbright grant![]() Brigita Rožič, raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi (F5) Inštituta “Jožef Stefan”, je za svoje uspešno znanstveno-raziskovalno delo prejela nagrado Fulbright grant, ki jo vsako leto podelijo uspešnim znanstvenikom z vsega sveta. V Sloveniji omenjene nagrade podeljuje ambasada ZDA v Ljubljani v okviru programa Fulbright, ki ga financira ameriška vlada. Nagrada je raziskovalki dala še dodaten zagon za nadaljnje raziskave in hkrati pripomogla tako k njeni prepoznavnosti kot tudi tudi k prepoznavnosti Inštituta "Jožef Stefan". V okviru prejete nagrade je opravljala raziskovalno delo na Univerzi Case Western Reserve v skupini prof. Charlesa Rosenblatta na novem področju raziskav, s katerimi se pred tem še ni ukvarjala. Navdušena je bila tudi nad bivanjem v Clevelandu. Zaradi številnih jezer in čudovite narave v okolici se je počutila kot doma. Za dobljeno nagrado je prejela tudi čestitke predsednika ZDA. |
![]() | Blinčeve nagrade![]() Dr. Martin Klanjšek, sodelavec Odseka F5, je prejel Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke za potrditev obstoja nenavadnih kvazidelcev - anjonov. 24. oktobra 2019 sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" prvič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, s katerimi sta želela nagraditi najboljše in obuditi spomin na enega najbolj prodornih raziskovalcev pri nas, akademika Roberta Blinca. Poleg dr. Klanjška sta bila nagrajena še prof. dr. Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere za svoj doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, in prof. dr. Peter Prelovšek, ki je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi in je prejel Blinčevo nagrado za življenjsko delo. |
![]() | ERC Starting Grant![]() Dr. Matjaž Humar, vodja |
![]() | Nagrajen poster na konferenci ICQ14![]() V Kranjski Gori je od 26. do 31. maja 2019 potekala znanstvena konferenca ťInternational Conference on Quasicrystals – ICQ14Ť. Konference se je udeležilo 120 znanstvenikov iz 18 držav treh kontinentov (Evrope, Azije in Amerike). Srečanja se je udeležila tudi dr. Andreja Jelen iz Odseka F5 in predstavila poster ťMicrostructure and magnetic properties of a single-crystalline FeCoCrMnAl high-entropy alloyŤ. Komisija treh znanstvenikov iz Francije, Japonske in Poljske je izbrala poster dr. Andreje Jelen kot najboljši posterski prispevek konference ICQ14. Nagrado je sponzorirala revija Crystals. Na fotografiji je dr. Andreja Jelen v družbi predsednika komisije prof. Hiroyukija Takakure iz Univerze Hokkaido na Japonskem. |
![]() | Članek v reviji Nature Physics![]() Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek, Matej Pregelj in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci iz Švice in Kitajske v reviji Nature Physics objavili članek z naslovom |
![]() | Članek v reviji npj Quantum Materials![]() Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Matej Pregelj, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek in Denis Arčon (tudi FMF UL), so v sodelovanju s sodelavci iz Švice, Anglije in Hrvaške v reviji npj Quantum Materials objavili članek |
![]() | Dr. Koželj prejel zlati znak![]() Institut “Jožef Stefan” je že 27. zapored podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Prejela sta ga dr. Primož Koželj z Odseka za fiziko trdne snovi in dr. Victor Vega Mayoral. Dr. Koželj je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela ťFizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinamiŤ, dr. Mayoral pa za odmevnost doktorskega dela ťFotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči faziŤ. Nagrajenca sta priznanji prejela na slavnostni akademiji ob 70. obletnici Instituta “Jožef Stefan” 27. marca 2019 v Cankarjevem domu, na kateri sta bila slavnostna govornika direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec. |
![]() | Članek v reviji Science Advances![]() Revija Science Advances je objavila članek |
![]() | Fizika trdnih snovi na TEDxLjubljana 2018![]() Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal ![]() Poleg njega je Institut "Jožef Stefan" predstavljal tudi Jernej F. Kamenik z Odseka za teoretično fiziko, ki je predstavil nekatera ključna vprašanja, ki si jih danes zastavlja teoretična fizika osnovnih delcev, predvsem povezana z obstojem treh družin oziroma generacij osnovih delcev snovi, njihovimi lastnostmi ter njihovo vlogo v razvoju vesolja. |
![]() | Članek v reviji Science Advances![]() Revija Science Advances je objavila članek ![]() |
![]() | Predavanje prof. dr. Janeza Štrancarja: Tatinski nanodelci v pljučih ![]() V torek, 16. oktobra 2018, ob 19h bo prof. dr. Janez Štrancar, vodja Laboratorija za biofiziko na Institutu ťJožef StefanŤ v Atriju ZRC širši javnosti predstavil nedavna dognanja o interakciji vdihanih nanodelcev s pljučnim epitelijem. V poljudnoznanstvenem predavanju ![]() |
![]() | Doktorsko delo Dr. Posnjaka objavljeno v knjižni obliki![]() Založba Springer je objavila knjigo sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Gregorja Posnjaka z naslovom |
![]() | Članek v reviji Nano Letters![]() Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" I. Urbančič, M. Garvas, H. Majaron, B. Kokot, P. Umek, Z. Arsov, T. Koklič, M. Škarabot, I. Muševič in J. Štrancar z Odseka F5 ter M. Čeh (CEMM in K7) so skupaj z raziskovalci Univerze v Oxfordu (UO) F. Schneiderjem, S. Galiani in C. Eggelingom ter raziskovalci University College Dublin (UCD) razkrili povezavo med vdihovanjem nanodelcev, lipidnim ovijanjem ter sprožanjem koagulacijske signalne kaskade v pljučnem epiteliju. Pri tem so ključno vlogo igrali tudi nedavno postavljeni super-ločljivi fluorescenčni STED-mikroskop na IJS, prenos znanja o STED iz UO in nove tehnike proteomike na UCD. Delo z naslovom |
![]() | Članek in naslovnica v reviji Small![]() Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" Tilen Koklič z Odseka F5 ter N. Aničić, M. Vukomanović in D. Suvorov (K9) so razkrili osnovne principe kontaktnega mehanizma protimikrobnega delovanja MgO. Potrdili so ključno vlogo površinskih defektov MgO pri hidrolizi, antibakterijski aktivnosti in ROS-generaciji ter nakazali pomembne smernice pri nadaljnjem oblikovanju medicinskih pripomočkov z vsebnostjo MgO. Ugotovitve so objavili v reviji ![]() |
![]() | Članek v reviji Nature Physics![]() Revija Nature Physics je objavila članek z naslovom |
![]() | Slika sodelavcev odseka F5 na naslovnici revije Liquid Crystals![]() Slika skupine za kalorimetrijo in dielektrično spektroskopijo odseka F5 je bila objavljena kot naslovnica v avgustovski številki revije Liquid Crystals. V isti številki je izšel članek o raziskavi stabilizacije frustriranih tekočekristalnih faz TGB pod vplivom nanodelcev, v kateri so sodelovali Maja Trček, George Cordoyiannis, Brigita Rožič, Vassilios Tzitzios, George Nounesis, Samo Kralj, Ioannis Lelidis, Emmanuelle Lacaze, Heinz Amenitsch in Zdravko Kutnjak. Slika v ozadju prikazuje teksturo TGB urejenosti, ki so jo ujeli s kamero pod polarizacijskim optičnim mikroskopom. V ospredju slike vidimo shemo strukture faze TGB. Faza je stabilizirana v mešanici kiralnega tekočega kristala z nanodelci. Nanodelci se naselijo v topoloških defektih zvojnih dislokacij, ki so pozicionirane med bloki s smektično urejenostjo. |
![]() | Dr. Primož Koželj prejel nagrado za najboljše predavanje![]() Dr. Primož Koželj je na mednarodni konferenci C-MAC Days 2017 konec novembra v Atenah prejel nagrado za najboljše predavanje v kategoriji mladih znanstvenikov. V vabljenem predavanju je obravnaval magnetizem evtektičnih visokoentropijskih spojin CoCrFeNiZrx in pokazal, da v njih obstaja večkomponentna magnetna struktura kot posledica komplicirane mikrostrukture, ki je sestavljena iz evtektične matrice dveh faz in dendritov. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi IJS (P. Koželj, S. Vrtnik, A. Jelen, J. Luzar, A. Kocjan, J. Dolinšek) s slovenskimi kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter mednarodnega sodelovanja s kolegi na Švedskem (Chalmers University of Technology) in v J. Koreji (Korea Basic Science Institute). |
![]() | Konferenca Liquids 2017![]() Od 17. do 21. julija je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Liquids 2017, ki sta jo organizirala Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. To je v tem letu največji svetovni dogodek na temo znanosti tekočin. Na konferenci je sodelovalo več kot 650 strokovnjakov z največjih svetovnih raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekočinami, penami, polimeri, koloidi, stekli, aktivnimi sistemi in biomateriali. Podeljeni sta bili tudi prestižni nagradi znanstvenikoma največjega svetovnega formata, ťLiquid Matter PrizeŤ prof. Jacobu Kleinu (Weizmann Institute of Science, Izrael) in ťpredavanje Pierre-Gilles de GennesŤ prof. Raminu Golestanianu (University of Oxford, VB). Organizacijskemu odboru je predsedoval prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”. |
![]() | III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov![]() Na Institutu ťJožef StefanŤ je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev. |
![]() | Članek v reviji ACS Nano![]() V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič |
![]() | Potrditev Bose-Einsteinove kondenzacije![]()
Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije. |
![]() | Članek v reviji Nature Communications![]() Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom |
![]() | Prva uspešna katalizacija aldolne kondenzacije s protoniranimi titanatnimi nanocevkami![]() Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je 'zelena' alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom |
![]() | Članek v reviji Nature Communications![]() Revija Nature Communications je 24. januarja 2017 objavila članek z naslovom |
Članek v reviji Physical Review Letters 5. januar 2017 Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom |
![]() | Članek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America![]() Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek |
![]() | Podelitev Častne listine IJS dr. Janezu Piršu![]() 20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu podelil Častno listino Instituta "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš Častno listino prejema za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec odseka F5 in pobudnik resničnega sodelovanja s slovensko industrijo od leta 1980. Še posebej je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot spin-off podjetje Instituta "Jožef Stefan", z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Na pobudo dr. Janeza Pirša podjetje Balder d. o. o. in Institut "Jožef Stefan" že od začetka leta 1997 uspešno sodelujeta pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi raziskav, ki se izvajajo na inštitutu. Uspešno razvojno sodelovanje se je nadaljevalo tudi po letu 2012, ko je podjetje Balder d. o. o. postal del multinacionalke Kimberly Clark Proffesional. Po izključni zaslugi dr. Janeza Pirša se je tudi pod novimi lastniki razvojno sodelovanje uspešno nadaljevalo v okviru letnih raziskovalnih nalog. |
![]() | Objava članka v reviji Nature Communications![]() Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom |
![]() | WLCP 2016![]() Od 14. do 16. septembra je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani potekala 6. delavnica o tekočih kristalih na področju fotonike |
![]() | Nagrada za najboljši plakat na srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings![]() Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Institua "Jožef Stefan" je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju ![]() |
![]() | Dr. Matjaž Humar je dobil financiranje za projekt Live and Edible Photonics![]() Strokovni svet direktorja je ![]() z naslovom Live and Edible Photonics, ki ga je predlagal dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi F5. Cilj projekta je postavitev ![]() laboratorija na IJS, ki bo svetovno vodilni na področju bio-integrirane fotonike. Laboratorij bo postavljen v prostorih sedanje knjižnice, ko bodo prenovljeni in bodo zagotavljali odlično okolje za predlagane raziskave. Razvili bodo fotonske komponente, kot so na primer laserji, ki bodo v celoti sestavljeni iz biokompatibilnih in živih snovi, ki jih bo mogoče zaužiti ali vgraditi v človeško telo. Biodegradabilni fotonski senzorji bodo uporabljeni tudi v kombinaciji z optično koherenčno tomografijo (OCT) in bodo omogočali senzoriko globlje v telesu in z večjo resolucijo kot doslej. OCT bo uporabljen tudi za proučevanje živih aktivnih samoorganiziranih sistemov in njihovo interakcijo s svetlobo. Metode razvite znotraj projekta bodo omogočale novo raven manipulacije bioloških sistemov, biosenzoriko in nove vmesnike človek-stroj. |
![]() | Multikalorični keramični material z elektrokalorično in magnetokalorično temperaturno spremembo![]() Sodelavci Instituta ťJožef StefanŤ H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije ťScientific ReportsŤ z naslovom ť ![]() |
![]() | Ohlajeni atomi cezija![]() Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim ![]() ![]() |
![]() | Članek v reviji Scientific Reports![]() Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom ![]() |
![]() | Članek v reviji Nature Communications![]() V ![]() |
![]() | Članek v reviji Journal of Materials Chemistry C![]() Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta ťJožef StefanŤ H. Uršič, A. Benčan, G. Dražić, T. Rojac, J. Holc, S. Drnovšek, G. Trefalt in B. Malič so s sodelavci iz ZDA, Avstrije in Francije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter z V. Bobnarjem z Odseka za fiziko trdne snovi IJS v reviji ťJournal of Materials Chemistry CŤ objavili članek z naslovom ťUnusual structural-disorder stability of mechanochemically derived-Pb(Sc0.5Nb0.5)O3Ť. Pokazali so, da način priprave enega najbolj znanih relaksorskih materialov močno vpliva na urejanje kationov na B-mestih v perovskitni osnovni celici ter posledično na njegove funkcionalne lastnosti. Do sedaj je namreč veljalo, da se temperatura prehoda med urejenim in neurejenim stanjem B-kationov v polikristaliničnem materialu nahaja pri 1200 °C. Avtorji so pokazali, da Pb(Sc0.5Nb0.5)O3, pripravljen iz mehanokemijsko aktiviranega prahu, izkazuje neurejeno stanje B-kationov neodvisno od pogojev termične obdelave materiala. |
![]() | Kontroliranje nereda in elektronskih lastnosti v nanodelcih![]() Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi in Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci univerz v Ljubljani, Monsu in Bordeauxu ter Helmholtzevega centra v Berlinu pokazali, da lahko s počasno difuzijo anionov v trdni snovi kontrolirajo nered in elektronske lastnosti v nanodelcih. To so pokazali na primeru titan oksinitridnih nanopasov. Z uravnavanjem vsebnosti dušika, ki določa kemijski nered preko zasedenosti O/N-mest in ionskih praznin, so vplivali na prehod iz stanja slabe kovine v superprevodno stanje. S tem so pokazali, da lahko z ionsko difuzijo vplivamo ne samo na strukturno urejenost, pač pa tudi na fizikalne in funkcionalne lastnosti teh materialov. Rezultati so opisani v ![]() |
![]() | Mikrolaserji v celicah![]() Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku ![]() ![]() |
![]() | Članek v reviji Nature Communications![]() Revija Nature Communications je 12. junija 2015 objavila članek z naslovom ![]() |
![]() | Magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu![]() Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem |
![]() | Sodelavci F5 v Physics Today![]() Ameriška fizikalna revija Physics Today je v junijski številki objavila ![]() |
![]() | Članek v reviji Advanced Functional materials![]() Revija Advanced Functional Materials je 15. 5. 2015 objavila članek z naslovom ![]() |
![]() | Jahn-Tellerjeva kovina![]() Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Denis Arčon, Peter Jeglič in Anton Potočnik so pomembno prispevali k odkritju novega kovinskega stanja snovi v superprevodnih materialih na osnovi molekul C60. V obširni mednarodni raziskavi so novo stanje odkrili pri sistematičnem spreminjanju razdalje med sosednjimi molekulami C60 preko dopiranja osnovnega materiala Cs3C60 z rubidijem. Študija je razkrila izredno bogat fazni diagram, kjer se prepletajo izolatorska, magnetna, kovinska in superprevodna stanja, vključno z doslej neznanim stanjem, ki so ga raziskovalci poimenovali ťJahn-Tellerjeva kovinaŤ. Članek je bil nedavno objavljen v ![]() ![]() |
![]() | Članek v enciklopediji Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering![]() Na povabilo urednika enciklopedije Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravko Kutnjak in dr. Brigita Rožič z Odseka za fiziko trdne snovi ter prof. Raša Pirc z Odseka za teoretično fiziko napisali pregleden članek z naslovom Electrocaloric Effect: Theory, Measurements, and Applications. V prispevku je podan obsežen pregled raziskav s področja elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. Poleg teoretične razlage elektrokaloričnega odziva v feroelektrikih, relaksorskih feroelektrikih in antiferoelektrikih so predstavljene številne eksperimentalne tehnike za njegovo posredno in neposredno meritev vključno s pomembnimi, do sedaj izmerjenimi rezultati. Omenjene so tudi mogoče aplikacije elektrokaloričnih materialov skupaj s ťstate of the artŤ hladilnimi in grelnimi napravami nove generacije. |
![]() | Ujeti atomi cezija![]() V Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki se na Reaktorskem centru postavlja v sodelovanju z odsekoma za Teoretično fiziko ter Fiziko nizkih in srednjih energij, so prvič ujeli in ohladili atome cezija. Na sliki je pogled skozi okno vakuumske komore, kjer lebdi 50 milijonov cezijevih atomov s temperaturo nekaj 100 mikrokelvinov, ki jih zaradi fluorescenčne svetlobe vidimo kot majhno rožnato kroglico. V teku so že priprave na naslednji pomemben korak, kjer se bodo atomi z uporabo močne laserske svetlobe ujeli v dipolno past in s procesom izparevanja ohladili na temperaturo pod 50 nanokelvinov, ki ustreza temperaturi prehoda v Bose-Einsteinov kondenzat. Več informacij o metodah laserskega hlajenja in lovljenja atomov je na voljo na ![]() |
![]() | Skupni laboratorij LIA![]() Institut “Jožef Stefan” in francoski center CNRS sta 9. januarja 2015 podpisala dogovor o skupnem laboratoriju LIA. Glavna raziskovalna tematika novega laboratorija je področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin z namenom poiskati odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja: kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Laboratorij LIA ne bo prispeval le k boljšemu razumevanju razvoja kompleksnosti v kovinah, ki je na neki način še vedno na začetku, ampak bo tudi spodbuda za fizikalno metalurgijo na novih področjih znanja, povezanih s fiziko trdne snovi in anorganske kemije. |
![]() | Članek v reviji PNAS![]() Revija PNAS je ob 100. obletnici izhajanja objavila članek ![]() |
![]() | Članek v reviji Nature Physics![]() Revija Nature Physics je 22. decembra 2014 objavila članek z naslovom ![]() |
Obisk prof. Christiana Thomsena![]() Dne 25. novembra 2014 je Institut “Jožef Stefan” obiskal predsednik Tehniške univerze v Berlinu prof. Christian Thomsen. Gost, ki je prišel v Slovenijo kot član nemške delegacije ob obisku nemškega predsednika, se je srečal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, predsednikom znanstvenega sveta prof. dr. Draganom Mihailovićem, vodjem Odseka za fiziko trdne snovi prof. dr. Igorjem Muševičem ter s prof. dr. Majo Remškar. Pri tem je obiskal tudi nekatere fizikalne laboratorije, saj je tudi sam uveljavljen fizik. |
Dostava zdravil z nanomešički![]() Liposomi, sferični lipidni nanomešički, v katerih notranjosti je dovolj prostora za majhne in velike molekule oz. za zdravilo ali diagnostično sredstvo, so se izkazali kot odlična osnova sistema za aktivno ciljanje. Tako so sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" (doc. dr. Marko Fonovič, akad. prof. dr. Vito Turk, prof. ddr. Boris Turk, doc. dr. Olga Vasiljeva, Georgy Mikhaylov in dr. Matej Vizovišek) in Odseka za fiziko trdne snovi ( dr. Urška Mikac) razvili nov način dostave zdravil v tumorje, njihove rezultate raziskav pa je objavila tudi ena vodilnih revij Angewandte Chemie International Edition. |
Obisk Nobelovega nagrajenca prof. Oliverja Smithiesa ![]() V septembru bo Institut “Jožef Stefan” obiskal prejemnik Nobelove nagrade 2007 prof. Oliver Smithies. Profesor Smithies je genetik, ki se je rodil v Angliji 1925. leta, vendar je naturaliziran ameriški državljan. Zaslužen je za uvedbo škroba kot medija za gelsko elektroforezo in za tehniko homologne rekombinacije transgene DNK z genomsko DNK, kije veliko bolj zanesljiv način spreminjanja živalskih genomov glede na metode, ki so jih uporabljali pred tem. Na obisk inštituta prihaja na povabilo laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi - F5. Profesor Smithies bo imel predavanje z naslovom "Where do ideas come from", in sicer v veliki predavalnici inštituta 10. septembra. |
Prof. Slobadan žumer prejel nagrado Honored member of the International Liquid Society![]() Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta "Jožef Stefan" in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na ť25th International Liquid Crystal ConferenceŤ v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo! |
Sodelovanje z gospodarstvom![]() Na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 7. in 10. majem 2014, je bil posebej predstavljen tudi Institut "Jožef Stefan" ter predvsem odseka za elektronsko keramiko, fiziko nizkih in srednjih energij ter odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Prav tako je inštitut sodeloval na 11. nanotehnološkem dnevu, ki ga je obiskalo več kot 270 udeležencev, področje nanotehnologije pa je zastopala prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi. Oba dogodka sta bila tako primera dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko in znanstveno sfero. |
Članek v reviji Nature Communications![]() V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", objavili članek ![]() |
Novo kompleksno stanje v trdni snovi![]() Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta ťJožef StefanŤ so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku ![]() |
Članek na portalu Spotlight on Optics![]() Optical Society of America (OSA), ki je največje svetovno združenje znanstvenikov s področja optike in fotonike, je uvrstila članek "Lasing and waveguiding in smectic - A liquid crystal fibers", objavljen v reviji Optics Express, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Venkata Subba Rao Jampanija in Igorja Muševiča ter soavtorjev z Max Planck Institute for Dynamics and Self Organization iz Goettingena na portal ![]() |
![]() | ![]() ![]() V knjigi ![]() |
Prof. dr. Zdravko Kutnjak prejel nagrado mentor leta 2013![]() Prof. dr. Zdravko Kutnjak, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan", je prejel nagrado mentor leta 2013. Nagrado vsako leto podeljuje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije in je namenjena najboljšim slovenskim mentorjem mladim raziskovalcem in doktorskim študentom. Prof. Zdravko Kutnjak je bil letos izbran izmed rekordnih 82 nominiranih mentorjev, slovesna podelitev je potekala 27. novembra 2013 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Čestitamo! |
Obisk japonske delegacije![]() V okviru znanstveno tehnološkega posvetovanja med Japonsko in Slovenijo je 12. julija obiskala Institut "Jožef Stefan" japonska delegacija, ki jo je vodil japonski veleposlanik za znanstveno in tehnološko sodelovanje gospod Shin Mauro. V delegaciji so bili visoki predstavniki japonskih ministrstev in agencij. Večji del obiska je potekal v Veliki predavalnici, kjer je potekala predstavitev skupnih sedanjih in načrtovanih projektov inštituta z japonskimi organizacijami. Gostje so obiskali tudi Odsek za okoljske znanosti in Odsek za fiziko trdne snovi. |