Arhiv novic

Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s skupino Ivana Smalyukha z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review X objavila članek Control of Light by Topological Solitons in Soft Chiral Birefringent Media, ki ga je v APS Physics Focus pospremil uredniški članek Liquid-Crystal Vortices Focus Light. Topološki solitoni, ki jih zasledimo na različnih področjih fizike, so fascinantne lokalizirane motnje v parametru urejenosti, ki so topološko zaščitene. Avtorji so proučili lom, odboj in lečenje laserskih žarkov na različnih topoloških solitonih v frustriranih kiralnih nematikih. Teoretično pokažejo, kako je interakcija šibke svetlobe s takšnimi topološkimi solitoni dobro opisana s posplošenim Snellovim zakonom in modeli za sledenje žarkom. Te temeljne ugotovitve imajo potencial za nove načine manipulacije toka svetlobe, uporabne v optiki in fotoniki.

Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v sodelovanju z raziskovalcema Andrewom Hessom in Ivanom Smalyukhom z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review Letters objavila članek Chirality-enhanced periodic self-focusing of light in birefringent soft media. Avtorji v članku pokažejo, da kiralnost močno ojača nelinearni optični odziv frustriranih kiralnih nematikov. Delo predstavlja celovito študijo, ki vključuje numerični in teoretični opis ter eksperimentalno preveritev. Za razliko od nekiralnih tekočih kristalov, kjer preorientacija molekul v močnem laserskem curku omogoča nastanek krajevnega optičnega solitona – nematikona, v frustriranem odvitem kiralnem nematiku kiralnost prinaša izrazito ojačenje nelinearnega odziva in posledično lažjo tvorbo optičnih solitonov. Študija tako daje osnovo za nove možnosti uporabe kiralno ojačenih nelinearnih pojavov za aplikacije.

Institut "Jožef Stefan" je kot član mednarodnega konzorcija prejel evropski projekt Athena na temo izvajanja načrtov za enakost spolov za sprostitev potenciala raziskovalnih organizacij v Evropi. Pri projektu bo sodeloval tudi odsek F5, v družbi še 9 drugih odsekov z Instituta "Jožef Stefan" (U1, F4, K1, K3, K5, K7, E3, E5 in E7). Kljub velikemu številu visokokvalificiranih diplomantk je v Evropski uniji med zaposlenimi v raziskavah samo tretjina žensk. Namen projekta je zato odstranitev ovir za zaposlovanje in karierno napredovanje raziskovalk, vključitev in okrepitev dimenzije spola v raziskovalnih programih in naslavljanje neravnovesja spolov pri odločanju. Cilja projekta sta razvoj in implementacija načrta za enakost spolov za dosego sistemske institucionalne spremembe. V konzorciju sodelujejo raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope ter oddaljenih regij z nizkim indeksom enakosti spolov, s čimer bo projekt prispeval k zmanjšanju vrzeli med raziskovalnimi organizacijami po vsej Evropi.

Tina Arh, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj, Martin Klanjšek in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Peter Prelovšek z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA in Kitajske v reviji Physical Review Letters objavili članek Origin of Magnetic Ordering in a Structurally Perfect Quantum Kagome Antiferromagnet. V članku so potrdili več kot desetletje staro teoretično napoved kvantne kritične točke antiferomagneta na spinski mreži kagome med stanjem kvantne spinske tekočine in magnetno urejenim stanjem, ki izvira iz magnetne anizotropije Dzyaloshinskii-Moriya. YCu₃(OH)₆Cl₃ je prvi poznan sistem s popolno mrežo kagome brez nečistoč, pri katerem je mogoče magnetno anizotropijo proučevati neodvisno od drugih perturbacij. Razumevanje izvora magnetne ureditve v tem materialu je izjemnega pomena za razumevanje stabilnosti enigmatičnega stanja kvantne spinske tekočine.

Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so na derbiju med nogometnima kluboma NK Olimpija Ljubljana in NK Maribor marca 2019 v Stožicah med tekmo merili onesnaženost zraka z nanodelci. Navijaški skupini obeh ekip, Green Dragons in Viole Maribor, sta namreč kljub prepovedi prižigali bakle in pirotehnična sredstva v podporo svojima kluboma. Raziskovalci Luka Pirker, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Bojana Višić in prof. dr. Maja Remškar so ugotovili, da se je število nanodelcev z velikostjo od 30 nm do 300 nm v zraku ob prižigu bakel povečalo za 1200 odstotkov, igralci pa so vdihnili 300 odstotkov več delcev kot običajno. Kemijska analiza je pokazala, da so bili poleg ogljika prisotni tudi elementi, ki so potencialno strupeni in se uporabljajo za barvne učinke ter kot gorivo: stroncij (rdeča barva), barij (zelena barva), kalij, magnezij in klor. Rezultate so objavili v reviji Atmospheric Environment.

Doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je kot vodja kolaboracije s še dvema partnerjema iz Seoul National University v Koreji in Harvard Medical School v ZDA pridobil prestižni projekt Human Frontier Science Program (HFSP) v višini dobrega milijona dolarjev. Financiranje je prejelo le 4 % prijav, program HFSP pa financira vrhunske in drzne projekte ter kot edini podpira mednarodne ekipe raziskovalcev z laboratoriji v različnih državah. Kolaboracija bo v projektu kot prva poskušala pokazati optično komunikacijo med živimi celicami in na tej osnovi razviti tudi enostavna optična logična vezja. Optična komunikacija med celicami bo precej hitrejša kot poteka prenos električnih signalov po živcih.

Prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi, je med dobitnik ERC grantov za uveljavljene raziskovalce za leto 2019, ki jih je 31. marca 2020 objavila Evropska komisija. Prof. dr. Muševič je pridobil 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft matter), katerega cilj je razvoj futuristične tehnologije za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na podlagi svetlobe.

Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana za letošnje leto sta kar dva sodelavca našega odseka: dr. Matjaž Gomilšek in dr. Gregor Posnjak. Dr. Matjaž Gomilšek je zlati znak dobil za odmevnost doktorskega dela Kvantne spinske tekočine na geometrijsko frustriranih mrežah kagome, v katerem je odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki so jo s sodelavci poimenovali cinkov brohantit. Dr. Gregor Posnjak je zlati znak Jožefa Stefana prejel za odmevnost doktorskega dela Topološke formacije v kiralnih nematskih kapljicah - za raziskovanje trodimenzionalnih vektorskih struktur je moral razviti povsem nov eksperimentalni pristop. Poleg njiju je zlati znak Jožeta Stefana dobila še dr. Janja Vidmar za odmevnost doktorskega dela Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih, pri čemer je optimizirano metodo spICP-MS uporabila za sledenje pojavnosti nanodelcev v rečnih vodah, v odpadni vodi in v človeški placenti. Čestitamo!

Skupini raziskovalcev iz Francije, Indije in Slovenije, med katerimi je bil tudi Andrej Zorko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Oddelka za fiziko FMF UL, je uspelo dokazati odsotnost energijske vrzeli v osnovnem stanju spinske tekočine ikoničnega predstavnika spinske mreže kagome herbertsmithita. Raziskava z naslovom “Gapless ground state in the archetypal quantum kagome antiferromagnet ZnCu3(OH)6Cl2” je bila objavljena v ugledni reviji Nature Physics. Njihovo odkritje je ovrglo desetletje staro prepričanje o prisotnosti energijske vrzeli v preučevani spojini in tako postavilo enigmatično stanje spinske tekočine v povsem novo luč. To eksperimentalno dognanje je v skladu z najnovejšimi teorijami, ki napovedujejo Diracovo spinsko tekočino s simetrijo U(1) kot osnovno stanje Heisenbergovega antiferomagneta na mreži kagome.

Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec, ki je tudi sodelavec našega odseka, poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji Nature Communications.

Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji Physical Review X, je pomemben prispevek k razumevanju hitro se razvijajočega področja aktivnih mehkih snovi.

Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom ťSuperconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloysŤ je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang.

Revija Scientific Reports je objavila članek, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", njegovi soavtorji pa so bili ‎Alexander Vahl, Niko Carstens, Thomas Strunskus in Franz Faupel z univerze Christian ‎Albrechts v Kielu v Nemčiji. Avtorji poročajo o delovanju memristorjev (memory resisitor oz. spominski rezistor) na nivoju posameznih ‎nanodelcev, da bi našli pogoje, pri katerih naprava robustno deluje. Njihova dognanja ‎vodijo tudi k razumevanju fizikalnega ozadja. Ugotovili so, da uporaba nanodelcev nekaterih zlitin učinkovito omejuje nastajanje stabilnih kovinskih vlaken in posledično ‎vodi do ponovljive difuzivne karakteristike preklapljanja memristorja.

Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je 20. novembra 2019 prejelo najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta bila tudi dva sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi. Prof. dr. Denis Arčon je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti, izr. prof. dr. Miha Ravnik pa je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi.

Poleg njiju sta bila med nagrajenci še dva sodelavca Instituta ťJožef StefanŤ, in sicer prof. dr. Nives Orginc z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo.

Brigita Rožič, raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi (F5) Inštituta “Jožef Stefan”, je za svoje uspešno znanstveno-raziskovalno delo prejela nagrado Fulbright grant, ki jo vsako leto podelijo uspešnim znanstvenikom z vsega sveta. V Sloveniji omenjene nagrade podeljuje ambasada ZDA v Ljubljani v okviru programa Fulbright, ki ga financira ameriška vlada. Nagrada je raziskovalki dala še dodaten zagon za nadaljnje raziskave in hkrati pripomogla tako k njeni prepoznavnosti kot tudi tudi k prepoznavnosti Inštituta "Jožef Stefan". V okviru prejete nagrade je opravljala raziskovalno delo na Univerzi Case Western Reserve v skupini prof. Charlesa Rosenblatta na novem področju raziskav, s katerimi se pred tem še ni ukvarjala. Navdušena je bila tudi nad bivanjem v Clevelandu. Zaradi številnih jezer in čudovite narave v okolici se je počutila kot doma. Za dobljeno nagrado je prejela tudi čestitke predsednika ZDA.

Na Institutu ťJožef StefanŤ je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.

V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.

Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom Hidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je 'zelena' alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom Protonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.

Revija Nature Communications je 24. januarja 2017 objavila članek z naslovom Fractal Nematic Colloids, ki so ga napisali Uroš Jagodič, Igor Muševič in Miha Ravnik, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci s Sharif University of Technology v Iranu. Z uporabo dvofotonske laserske litografije so ustvarili koloidne delce v obliki fraktalnih ťKochovihŤ snežink, ki so jih preučevali v tekočem kristalu. Fraktalni delci vplivajo na urejanje tekočega kristala in ustvarjajo topološke defekte, katerih število eksponentno narašča s fraktalnim redom delcev. S tem delom so avtorji prvič ustvarili topološka fraktalna stanja v mehki snovi.

Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom Low-Temperature Global Symmetry Reduction in the Kagome Antiferromagnet Herbertsmithite avtorjev Andreja Zorka in Matjaža Gomilška, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta ťJožef StefanŤ. V sodelovanju s skupinami s Hrvaške, ZDA in Francije sta raziskovalca prva opazila zlom simetrije v kristalu Herberthsmitita, ki velja za paradigmo kvantnega antiferomagneta na spinski mreži Kagome, kjer teorija napoveduje magnetno neurejeno osnovno stanje spinske tekočine. Tak zlom bi lahko končno dal ključno informacijo o sami naravi magnetnega osnovnega stanja tega minerala. To odkritje po več kot desetletju intenzivnih raziskav tako omogoča povsem nov vpogled v enigmatično osnovno stanje spinske tekočine na spinski mreži Kagome.

Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.

20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu podelil Častno listino Instituta "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš Častno listino prejema za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec odseka F5 in pobudnik resničnega sodelovanja s slovensko industrijo od leta 1980. Še posebej je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot spin-off podjetje Instituta "Jožef Stefan", z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Na pobudo dr. Janeza Pirša podjetje Balder d. o. o. in Institut "Jožef Stefan" že od začetka leta 1997 uspešno sodelujeta pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi raziskav, ki se izvajajo na inštitutu. Uspešno razvojno sodelovanje se je nadaljevalo tudi po letu 2012, ko je podjetje Balder d. o. o. postal del multinacionalke Kimberly Clark Proffesional. Po izključni zaslugi dr. Janeza Pirša se je tudi pod novimi lastniki razvojno sodelovanje uspešno nadaljevalo v okviru letnih raziskovalnih nalog.

Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom Polymer-dispersed liquid crystal elastomers, objavljenem v reviji Nature Communications.

Od 14. do 16. septembra je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani potekala 6. delavnica o tekočih kristalih na področju fotonike WLCP 2016, na kateri so sodelovali najboljši znanstveniki s področja fizike, kemije in inženirstva, ki se ukvarjajo z uporabo tekočih kristalov v fotoniki. Delavnica je bila organizirana v sodelovanju Instituta Jožef Stefan in Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.