Članek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences

 9. november 2023


Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Andrej Vilfan je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Velike Britanije v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavil članek z naslovom External link opens in new tab or windowNonreciprocal interactions give rise to fast cilium synchronization in finite systems. Gibajoče migetalke so nitasti celični organeli, ki se lahko pri zadostni gostoti medsebojno hidrodinamsko sinhronizirajo, tako da njihove faze sledijo metahronalnim valovom. Na osnovi minimalnega modela skupine migetalk, ki upošteva hidrodinamsko sklopitev med migetalkami v bližnjem polju, pokažemo, da je interakcija med migetalkami lahko nerecipročna. Kolektivno dinamiko polja migetalk so tako določajo tri različne hitrosti in njihove smeri: smer transporta tekočine, smer metahronalnih valov (fazna hitrost) ter smer širjenja ureditve (grupna hitrost). Slednja določa časovno skalo sinhronizacije. Nerecipročne interakcije v bližnjem polju  torej pripeljejo do hitre ureditve faznih valov.



Članek v reviji Nature Communications

 9. november 2023


Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Andrej Vilfan je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Velike Britanije v reviji Nature Communications objavil članek z naslovom External link opens in new tab or windowMinimum entropy production by microswimmers with internal dissipation. Izpeljemo splošni izrek za najmanjšo disipirano moč, ki jo potrebuje mikroplavalec v viskozni tekočini, pri čemer upoštevamo zunanjo in notranjo disipacijo. Izrek nam omogoča, da izrazimo spodnjo mejo disipacije s koeficienti upora dveh teles enake oblike kot plavalec, vendar z različnimi robnimi pogoji. Naši rezultati kažejo, da je proizvodnja entropije s strani aktivnih mikroplavalcev podvržena drugačnim temeljnim omejitvam kot proizvodnja entropije s strani zunanjih delcev.




Strokovni dan F5

 25. oktober 2023


V petek, 6. oktobra 2023, je v Etnografskem muzeju v Ljubljani potekal že drugi External link opens in new tab or windowStrokovni dan F5, letos v znamenju novih laboratorijev ter eksperimentalnih tehnik, ki se vzpostavljajo na Odseku za fiziko kondenzirane snovi. Sodelavci so pripravili vrsto poučnih predavanj, ki so se manj kot običajno osredotočala na fizikalno vsebino raziskav in bolj na različne merske tehnike, izboljšave merilne instrumentacije, prednosti in slabosti novih eksperimentalnih metod, ki jih razvijajo v posameznih laboratorijih ter njihove fizikalne osnove. Tako smo denimo poslušali predstavitve o adiabatni kalorimetriji, uporabi centrov dušik-vrzel v diamantih, aplikaciji nevronskih mrež na fizikalne probleme, izboljšavah vrstične presevne elektronske mikroskopije, 3D tiskanju z uporabo dvofotonske polimerizacije in domači izdelavi polarimetra za analizo polarizacije svetlobe. Manjkala ni niti predstavitev evropskega projekta SiQUID, v katerem sodeluje External link opens in new tab or windowLaboratorij za hladne atome. Odseku za fiziko kondenzirane snovi je zelo velik in zato je priprava predavanja, od katerega bodo nekaj odnesli fiziki z zelo raznolikimi zanimanji, lahko precejšen izziv. Tokratni Strokovni dan pa je pokazal, da je ravno raznolikost lahko naša prednost, saj omogoča prenos znanja med različnimi področji in sodelovanje pri uporabi najrazličnejših eksperimentalnih metod tudi tam, kjer jih morda ne bi pričakovali.





Doc. dr. Matjaž Humar dobitnik nagrade dr. Uroša Seljaka za mentorstvo

 16. oktober 2023


Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2023 že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov. Nagrade so podelili rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, donator prof. dr. Uroš Seljak in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka, letos so podelili po tri, so namenjene spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov v Republiki Sloveniji. Med prejemniki nagrade je tudi Miha Papič za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers; raziskave je opravljal na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", za mentorstvo pri njegovem delu pa je plaketo prejel tudi njegov mentor doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan".



Predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, je obiskala Laboratorij za biointegrirano fotoniko

 21. junij 2023


2. junija 2023 je predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, obiskala Laboratorij za biointegrirano fotoniko na Institutu ''Jožef Stefan''. Matjaž Humar in Abdur Rehman Anwar sta ji predstavila nekaj nedavnih rezultatov projekta FoodTraNet in izvedla živo demonstracijo fotonskih kod. Na kratko so tudi razpravljali o pomembnosti novih metod za sledenje kakovosti in avtentičnosti različnih živil.



Članek v reviji Nanoscale Horizons

 3. maj 2023


Hana Kokot in Iztok Urbančič z Odseka za fiziko trdne snovi F5 sta v sodelovanju s kolegi iz Italije, Španije in Nizozemske objavila članek v reviji Nanoscale Horizons z naslovom External link opens in new tab or windowSimple engineering of hybrid cellulose nanocrystal–gold nanoparticles results in a functional glyconanomaterial with biomolecular recognition properties. V članku so predstavili in okarakterizirali nov pristop k sintezi modularnih glikonanomaterialov: na unikaten način so vezali zlate nanodelce na biokompatibilne celulozne nanokristale (CNC), kar je omogočilo enostavno in robustno nadaljnjo funkcionalizacijo dobljenih nanomaterialov z raznovrstnimi molekulami (npr. polisaharidi in fluorescenčnimi označevalci) prek klik kemije.

Tako dobljeni nanodelci so uporabni za dostavo učinkovin v medicini, saj lahko specifično interagirajo z določenimi celicami v telesu, ter za raziskave interakcij med nanodelci in živimi sistemi, saj omogočajo enostavno opazovanje z elektronsko in optično mikroskopijo.


Članek v reviji Nature Chemical Biology

  25. april 2023


Doc. dr. Iztok Urbančič z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegoma iz Nemčije in Švedske napisal komentar v reviji Nature Chemical Biology z naslovom External link opens in new tab or windowDo lipids tune B cell signaling? Predstavili so trenutno razumevanje in odprta vprašanja, kako organizacija membran na nanometrski ravni podpira signaliziranje med imunskimi celicami, ter povzeli nedavno delo, v katerem so Shelby et al. s super-ločljivo optično mikroskopijo raziskovali vpliv lipidov na aktivacijo celic B.



Članek v reviji Advanced Materials

 23. februar 2023


Luka Pirker in Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi F5, Institut "Jožef Stefan", sta skupaj s sodelavci iz Univerze v Regensburgu (Nemčija) objavila članek v reviji Advanced Materials z naslovom External link opens in new tab or windowNon-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS2 Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots.

Molibden disulfid (MoS2) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov.

V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS2 nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS2.



1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta NanoSpace (Akcija COST CA21126)

 20. februar 2023


Na Institutu “Jožef Stefan” je od 9. do 11. 2. 2023 potekalo 1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta External link opens in new tab or windowNanoSpace (Akcija COST CA21126). Pri projektu sodelujejo astrofiziki, kemiki in raziskovalci s področja ogljikovih nanomaterialov. Glavni znanstveni izzivi, na katera bomo v okviru projekta iskali odgovore, so (i) katere vrste nanostruktur ogljika so prisotne v vesolju in kako jih lahko prepoznamo?, (ii) katere so kemijske poti, ki vodijo do njihovega nastanka in uničenja?, in (iii) kakšna je vloga nanostruktur ogljika v nezemeljskih okoljih? Srečanje je bilo namenjeno vzpostavljanju novih stikov, udeležilo se ga je 70 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 30 držav, med drugim tudi Japonske in Kanade. Pri projektu sodelujeta dr. Polona Umek in prof. dr. Denis Arčon.

 



Članek v reviji Advanced Functional Materials

 20. februar 2023


V zadnjih letih so kovinski halkogenidi (TMDCs) odprli novo vejo raziskav na področju naprav za poljsko emisijo elektronov. Zaradi svoje plastne strukture in prisotnosti tankih robov z visokimi razmerji stranic lahko taki materiali znatno povečajo lokalno električno polje, ki ima pomembno vlogo pri emisiji elektronov.



Raziskovalci L. Pirker, M. Remškar in B. Višić z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so v sodelovanju s kolegi iz OTH Regensburg (Nemčija) objavili članek v reviji Advanced Functional Materials z naslovom External link opens in new tab or windowMoxWx–1S2 Nanotubes for Advanced Field Emission Application, kjer so med prvimi na svetu sintetizirali in karakterizirali mešane MoWS2 nanocevke. Iz posameznih nanocevk so naredili naprave za emisijo elektronov, ki kažejo vzpodbudne rezultate in so primerljivi z ostalimi TMDC-ji.


Članek v reviji Nature Communications

 16. februar 2023


Trenutni razvoj mehkih pametnih materialov z oblikovnim spominom je večinoma omejen na sintezo tankih vzorcev, kar močno omejuje njihovo praktično uporabo. Tridimenzionalnost materiala sicer lahko dosežemo z bolj zapletenimi metodami, kot npr. z aditivnim nanašanjem, toda za to potrebujemo namensko opremo, izdelava materiala pa je tipično počasna in omejena na manjše količine. M. Bobnar, N. Derets, S. Umerova, N. Novak, M. Lavrič, G. Cordoyiannis, B. Zalar in A. Rešetič, ter V. Domenici iz Italije smo razvili novi kompozitni material z oblikovnim spominom, ki temelji na disperziji glavno-verižnih tekočekristalnih elastomernih delcev (TKE) v polimerni matriki. Ta nam omogoča preprosto izdelavo pametnih materialov poljubnih oblik in velikosti, zlasti izdelavo večjih tridimenzionalnih vzorcev s polnim volumnom, kar je z običajnimi metodami težko realizirati. Oblikovni spomin izvira iz mehanskih lastnosti TKE delcev, katerih trdota se močno spreminja s temperaturo: Delci postanejo mehkejši pri višjih temperaturah, ko preidejo v t.i. izotropno fazo, in trdnejši pri nižjih ko so v steklasti fazi. Kompozit zato lahko preoblikujemo pri višjih temperaturah in nato z ohlajanjem novo obliko preko povišane trdote delcev tudi obdržimo. S takim termičnim cikliranjem vprogramiramo novo obliko vzorca. Oblikovni spomin nato preprosto ponastavimo s ponovnim gretjem v izotropno fazo delcev. Tak mehanizem oblikovnega spomina, t.j. izkoriščanje spremenljive trdote dospergiranih vključkev za programiranje oblike, je povsem nov. Po želji lahko TKE delce tudi magnetno uredimo in s tem v material zapišemo še dodatni reverzibilni termomehanski odziv. Naš kompozitni material ima torej kar dva oblikovna odziva z višanjem temperature: najprej iz prvotne oblike, nato v termično-programirano obliko in potem v obliko zapisano z magnetnim poljem. Material je zaradi praktične izdelave in edinstvenih oblikovnih odzivov še posebej primeren za implementacijo v napredne aplikacije, kot so npr. aktivni elementi v mehki robotiki.


Rezultati so objavljeni v članku External link opens in new tab or windowPolymer-dispersed liquid crystal elastomers as moldable shape-programmable material v reviji Nature Communications.




Članek v reviji Nano Research

 31. januar 2023


Docenta Uroš Tkalec in Simon Čopar sta s skupino Xiaoguanga Wanga z državne univerze Ohio objavila članek External link opens in new tab or windowo magnetno nadzorovani mobilnosti kapljic na poroznih tekočekristalnih površinah v reviji Nano Research. Avtorji poročajo o učinkih magnetnega polja na močenje in mobilnost vodnih kapljic na treh tipičnih mezofazah tekočih kristalov. Rezultati kažejo nove možnosti uporabe odzivnih površin, kjer lahko nadziramo premikanje kapljic vode z zunanjim magnetnim poljem.

 


Članek v reviji Small

 30. januar 2023

 

Dr. Jampani Venkata Subba Rao z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Luksemburga v reviji Small objavil članek z naslovom External link opens in new tab or windowContinuous Flow Microfluidic Production of Arbitrarily Long Tubular Liquid Crystal Elastomer Peristaltic Pump Actuators.

Elastomeri s tekočimi kristali (LCE) se proizvajajo z mikrofluidnimi orodji na osnovi stekla v geometriji cevi. Ključna inovacija je ustvarjanje poljubnih dolgo poravnanih LCE cevi s strižnim tokom in prikaz peristaltičnega aktivacijskega mehanizma z uporabo lokalnega ogrevanja. Takšne cevi so potencial za ustvarjanje aktivne sintetične vaskulature v biološkem kontekstu.



Izr. prof. dr. Andrej Zorko je prejel priznanje Odlični v znanosti 2022

  12. december 2022


Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je med 1. in 2. decembrom 2022 v ljubljanskem Grand Hotelu Union organizirala External link opens in new tab or windowDan ARRS 2022: Podpiramo odličnost. Gre za tradicionalni dogodek, v sklopu katerega so bila podeljena tudi priznanja Odlični v znanosti 2022 za najboljše raziskovalne dosežke v preteklem letu. Med nagrajenci na področju Naravoslovja in tehnike, ki je dosežek svoje skupine tudi javno predstavil, je sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Andrej Zorko z dosežkom »Isingova spinska tekočina«.




Dr. Žiga Kos je prejel Priznanje za najodličnejši raziskovalni dosežek Univerze v Ljubljani v letu 2022

  10. december 2022


Dr. Žiga Kos, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za Matematiko in Fiziko Univerze v Ljubljani, je bil ob Tednu Univerze 2022 med prejemniki nagrad za najodličnejši raziskovalni dosežek za članek z naslovom External link opens in new tab or windowNematic bits and universal logic gates. Žiga Kos je v sodelovanju z Jörnom Dunklom pokazal, da lahko topološke defekte v nematskih tekočinah uporabimo kot računske elemente. Z različnimi časovno-odvisnimi električnimi polji lahko implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih, nematska elastičnost pa vodi do močnih korelacij v sistemih večih nematskih bitov. Močne sklopitve je možno uporabiti za izvedbo univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. Dosežek je bil poudarjen tudi v revijah External link opens in new tab or windowNew Scientist in External link opens in new tab or windowPhysics World.

Foto: Anže Malovrh/STA



Dr. Matjaž Gomilšek je prejel Svečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce

 7. december 2022


Ob Tednu Univerze v Ljubljani 2022 je External link opens in new tab or windowdr. Matjaž Gomilšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za Matematiko in Fiziko Univerze v Ljubljani, prejel External link opens in new tab or windowSvečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce. Nagrajen je bil za predano in inovativno pedagoško in raziskovalno delo z utemeljitvijo: »Asist. dr. Matjaž Gomilšek je asistent za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 doktoriral iz fizike. Poleg rednega pedagoškega dela je soorganizator poletne šole External link opens in new tab or windowPhysics in Ljubljana. Znanstvenoraziskovalno je izjemno uspešen, saj je v priznanih tujih revijah objavil že 23 člankov in imel več vabljenih predavanj v tujini. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim External link opens in new tab or windowZlatega znaka Jožefa Stefana 2020



Foto: Katja Kodba/Nebojša Tejić/STA



Članek v reviji Nature Communications
 2. december 2022

Znano je, da v aktivnih nematskih tekočih kristalih zaradi turbulentnih tokov spontano in kontinuirano nastajajo topološki defekti. Maruša Mur, Žiga Kos, Miha Ravnik in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Communications objavili članek z naslovom External link opens in new tab or windowContinuous generation of topological defects in a passively driven nematic liquid crystal, v katerem so predstavili podobno dogajanje v pasivno gnanem nematiku. V tanek film tekočega kristala so dodali majhne organske molekule, ki po filmu tečejo zaradi gradienta koncentracije. Tok teh majhnih molekul povzroči sprva laminaren, nad določenim hitrostnim pragom pa turbulenten tok tekočega kristala. Pojavijo se vrtinci, ki se vrtijo v nasprotnih smereh, kar vodi do nastajanja  topoloških defektov. Eksperimentalno delo je v članku podprto z rezultati numeričnih simulacij, ki kažejo zelo dobro ujemanje z eksperimentom. Delo opisuje enega redkih mehanizmov nastajanja topoloških defektov v mehki snovi.


European C-MetAC Days 2022

 1. december 2022


V Splitu na Hrvaškem je od 21. do 24. 11. 2022 potekala mednarodna konferenca »European C-MetAC Days 2022«. Konferenco vsako leto organizira »European Integrated Center for the Development of New Metallic Alloys and Compounds«, ki je legalni naslednik evropske mreže odličnosti »Complex Metallic Alloys – CMA« iz 7. okvirnega programa EU. Član European C-MetAC je tudi Odsek F5 IJS. Tematika konference so bili razvoj in fizikalne lastnosti novih generacij kovinskih materialov. Prvi dan konference je bil posvečen 65-letnici prof. Janeza Dolinška z izvedbo posebne delavnice z naslovom »High-Entropy Alloys: From basic studies to industrial applications«. Na delavnici so predavatelji poudarili znanstvene dosežke prof. Dolinška na področjih kvazikristalov, kompleksnih kovinskih spojin in visokoentropijskih spojin ter prikazali njegovo dolgoletno sodelovanje s člani različnih skupin znotraj European C-MetAC. Mednarodni kolegi so prof. Dolinšku ob koncu delavnice pripravili tudi krajšo proslavo in pogostitev.




Doc. dr. Matjaž Humar je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere
 24. november 2022

Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta  26. oktobra 2022 podelila četrte Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Matjaž Humar, sodelavec odseka za fiziko trdne snovi. Odmevno nagrado je prejel za uvajanje pionirskih metod senzorike in biomarkerjev na osnovi mikro laserjev in laserskih mikroresonatorjev v mehkih in biokompatibilnih snoveh.
Rezultat njegovega dela je prvi slovenski laboratorij za Bio-integrirano fotoniko na Odseku za fiziko trdne snovi na Institutu “Jožef Stefan”, ki ga je nagrajenec s pridobljenim znanjem in neumorno vztrajnostjo vzpostavil v preteklih 7 letih.
Metoda "whispering gallery mode" mikro resonatorskih senzorjev, ki jo je s soavtorji razvil, omogoča sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih.
Doc. dr. Humar je prvi avtor osmih člankov v vrhunskih mednarodnih revijah kot so Nature Photonics, Nature Communications, Physical Review Letters in Advanced Materials.


Nagrado dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov prejela sodelavca F5

 24. november 2022

Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2022 prvič podelili Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov. Nagrade so podelili častni pokrovitelj, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, donator dr. Uroš Seljak, Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrada dr. Uroša Seljaka je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk, študentov na študijskih programih prve in druge stopnje na študijskih programih v Republiki Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentk, študentov. Med prejemniki nagrade sta naša mlada raziskovalka Katja Gosar in mladi raziskovalec Aljaž Kavčič. Katja Gosar je nagrado prejela za znanstveno objavo na področju External link opens in new tab or windowkvantnih naprav,  Aljaž Kavčič pa za znanstveno objavo na področju External link opens in new tab or windowbiointegrirane fotonike. Plaketo za mentorstvo sta prejela tudi njuna mentorja dr. Peter Jeglič, vodja External link opens in new tab or windowLaboratorija za hladne atome, in dr. Matjaž Humar, vodja External link opens in new tab or windowLaboratorija za biointegrirano fotoniko.

Foto: Nebojša Tejić/STA



 Najvišja nagrada International Liquid Crystal Society letos prof. dr. Slobodanu Žumru
4. avgust 2022

Na Mednarodni konferenci o tekočih kristalih ILCC 2022, ki je potekala od 24. do 29. julija 2022 v Lizboni na Portugalskem, je prof. dr. Slobodan Žumer prejel de Gennesovo nagrado. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje International Liquid Crystal Society (ILCS). Profesor Žumer je izjemen teoretik, pedagog, profesor, sodelavec, mentor in nekdanji predsednik društva, ki je pomembno prispeval k impresivnemu napredku na področju tekočih kristalov. Priznanje mu je Upravni odbor društva podelil za izjemne znanstvene dosežke, ključno vlogo pri vzpostavljanju novih raziskovalnih področij, ki segajo od ograjenih tekočih kristalov do topološke mehke snovi, uspešno vodenje številnih doktorskih študentov, obsežno mednarodno sodelovanje in za prispevke k dejavnostim društva tako v vlogi regionalnega predstavnika v upravnem odboru direktorja in člana odbora kot v vlogi predsednika društva. Čestitamo!



 

Andrej Zorko dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award

6. julij 2022

Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Andrej Zorko je dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award za raziskave na področju kvantnih spinskih tekočin. Nagrado vsako leto podeli Svet za znanstvene in tehnološke ustanove iz Velike Britanije za znanstveno najbolj odmevno raziskavo, ki temelji na meritvah v velikem mednarodnem raziskovalnem centru ISIS, Rutherford Appleton Laboratory, izvedenih v zadnjih petih letih. Gre za enega izmed vodilnih centrov na svetu, ki podpira več kot 2000 domačih in tujih uporabnikov nevtronskega sipanja in mionske spektroskopije v znanstvenih raziskavah na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Andrej Zorko je vodil mednarodno skupino raziskovalcev, ki je odkrila prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni spinski mreži z dominantno Isingovo izmenjalno interakcijo. Raziskave so razkrile družino heptatantalatov z redkimi zemljami kot novo platformo za realizacijo kvantnih spinskih tekočin, odkritje pa je bilo nedavno objavljeno v reviji Nature Materials.



 

Članek v reviji Nature Communications

13. marec 2022

Raziskovalci Aljaž Kavčič, dr. Maja Garvas, Matevž Marinčič in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi ter dr. Boris Majaron z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Gradcu objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom External link opens in new tab or windowDeep tissue localization and sensing using optical microcavity probes. V članku so avtorji predstavili novo metodo globinskega slikanja skozi sipajoče materiale, ki temelji na lokalizaciji "whispering gallery mode" mikroresonatorjev, katerih ozka spektralna emisija omogoča dekompozicijo zajetega difuznega signala na prispevke posameznih mikroresonatorjev. Razvita metoda združuje sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Prvi avtor članka Aljaž Kavčič je izsledke tega dela predstavil v svoji magistrski nalogi, za katero je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.



 Članek v reviji Physical Review X
7. januar 2022

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jaka Pišljar, Miha Škarabot, Andriy Nych, Matevž Marinčič, Miha Ravnik in Igor Muševič ter sodelavca Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" Alenka Mertelj in Andrej Petelin so skupaj s sodelavci z Univerze v Kalkuti in Assamu iz Indije v reviji Physical Review X objavili znanstevni članek External link opens in new tab or windowBPIII: Topological Fluid of Skyrmions. V članku so s pomočjo različnih eksperimentalnih tehnik ter numeričnih simulacij razložili do zdaj še nepojasnjeno strukturo modre faze tipa III (BPIII), ki jo najdemo v tekočih kristalih z visoko stopnjo kiralnosti. Pokazali so, da BPIII v debelejših plasteh tvorijo dinamično razurejene skirmionske niti, v tankih plasteh pa ta preide v dvodimenzionalno mrežo skirmionov. V preseku posamezne skirmionske niti molekule tekočega kristala tvorijo vrtinčasto strukturo, podobno magnetnim skirmionom, ki jih v zadnjih desetletjih intenzivno preučujejo zaradi uporabe v spominskih napravah. Zaradi relativno široke temperaturne obstojnosti pri sobni temperaturi takšni tekočekristalni skirmioni predstavljajo alternativno platformo za razvoj skirmionskih naprav, potencialno uporabnih v mehki fotoniki.



 Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju
17. januar 2022

Med prejemniki priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021, ki jih je 15. februarja 2022 objavila Slovenska znanstvena fundacija je tudi skupina prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fizika trdne snovi s sodelavci doc. dr. Antonom Gradiškom, dr. Lukom Pirkerjem in Anjo Pogačnik Krajnc. Prof. dr. Maja Remškar pa je zadnji dve leti skupaj s sodelavci s strokovnim delom in z umirjenim, argumentiranim in profesionalnim nastopanjem pomembno prispevala k ozaveščanju javnosti glede učinkovitosti zaščitnih mask. Iskreno čestitamo!



 Članek v reviji Nature Materials
5. januar 2022

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Tina Arh, dr. Matej Pregelj in prof. dr. Andrej Zorko so odkrili prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni mreži spinov z dominantno Isingovo antiferomagnetno izmenjalno interakcijo. V sodelovanju z raziskovalci z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter raziskovalnih institucij iz Indije, Velike Britanije, Francije in ZDA so izvedli obsežno eksperimentalno študijo, ki je pokazala odsotnost magnetnega urejanja in dokazala obstoj spinskih korelacij Isingovega tipa v neodimovem heptatantalatu pri temperaturah velikosti le nekaj deset milikelvinov. Odkritje tako imenovane Isingove spinske tekočine uvaja nov tip tega skrivnostnega kvantno prepletenega stanja snovi, ki ostaja dinamično do najnižjih temperatur. Rezultate raziskave so avtorji objavili v članku External link opens in new tab or windowThe Ising triangular-lattice antiferromagnet neodymium heptatantalate as a quantum spin liquid candidate, ki je nedavno izšel v priznani reviji Nature Materials. Poleg znanstvenega vidika je odkritje potencialno pomembno tudi v luči sodobnih kvantnih tehnologij, saj spinske tekočine veljajo za eno najbolj perspektivnih platform v kvantnem računalništvu.



 Članek v reviji Nature Reviews Methods Primers
10. december 2021

Doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je z raziskovalci iz Združenega Kraljestva, ZDA in Japonske v reviji Nature Reviews Methods Primers objavil pregledni članek z naslovom External link opens in new tab or windowWhispering-gallery-mode sensors for biological and physical sensing. V članku avtorji predstavljajo whispering-gallery-mode resonatorje v različnih geometrijah, kot na primer v mikro sferah, mikro toroidih, mikro kapilarah in mikro obročih. Whispering-gallery-mode resonatorje si lahko predstavljamo kot majhne interferometre, ki s pomočjo večkratnega prehoda svetlobe skozi njih omogočajo zelo natančne meritve na mikro in nano skali, vključno z zaznavanjem posameznih molekul in ionov. Avtorji v članku pišejo o različnih senzoričnih mehanizmih, ki temeljijo na razcepitvi in premiku optičnih načinov ter na optomehanskih in optoplazmonskih efektih. Pregled uporabe senzorjev in eksperimentalnih rezultatov zajema in vivo senzoriko, zaznavanje posameznih molekul, žiroskope in kvantno elektrodinamiko v mikroresonatorjih.



 Članek v reviji Physical Review X
20. november 2021

Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v External link opens in new tab or windowčlanku predstavila podrobno raziskavo vplivov singularnih topoloških defektov na porazdelitev ionov v kompleksnih nematskih tekočinah. Avtorja sta uspela s teoretičnim modelom pokazati, da lahko topološki defekti v nematskih elektrolitih delujejo kot območja za lokalno ločevanje električnega naboja. Pri tem se tvorijo električno nabita jedra singularnih topoloških, ki so v izbranih geometrijah obdani z električnimi več-sloji. Take porazdelitve ionov so posplošitev električnih dvojnih slojev, ki jih poznamo v izotropnih elektrolitih. Avtorja posebej pokažeta, da se ioni zelo učinkovito sklapljajo z jedri defektov v orientacijski urejenosti preko mehanizma ionske topnosti, z okoliškimi deformacijami orientacijskega ureditvenega polja pa preko mehanizma fleksoelektričnosti. Raziskava je pomemben prispevek k razumevanju elektrostatskih mehanizmov pri urejanju kompleksnih anizotropnih mehkih snoveh.



 Članek v reviji Science Advances
11. november 2021

Fizikalno obnašanje anizotropnih nabitih koloidih delcev v kompleksnih tekočinah z nematsko urejenostjo je določeno z njihovo materialno dielektrično anizotropijo. Skupaj z eksperimentalno skupino prof. Ivana Smalyukha z Univerze v Koloradu - Boulder sta Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v External link opens in new tab or windowScience Advances pokazala anizotropno elektrostatsko senčenje nabitih koloidnih delcev v nematskem elektrolitu. Elektrostatski potencial in parske interakcije upadajo z anizotropno Debyevo dolžino senčenja, drugače kot v izotropnih elektrolitih, kjer je senčitvena dolžina konstantna. Koloidni delci kompleksne oblike v nematskem mediju se uporabljajo kot eksperimentalni modelski sistem in pokažejo kompetitivnost anizotropnih elastičnih in elektrostatskih parskih interakcij za različne koloidne površinske naboje, od nevtralnih do visokih, kar nadalje vodi do metastabilnih delčnih stanj. Delo prispeva k razumevanju elektrostatskega senčenja v nematskih anizotropnih medijih.



 Med nagrajenci Blinčevih nagrad tudi prof. dr. Miha Ravnik in doc. dr. Uroš Tkalec
4. november 2021

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" sta 4. novembra 2021 v Peterlinovem paviljonu ob hkratnem prenosu preko videokonferenčnega sistema zoom že tretjič podelila External link opens in new tab or windowBlinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Zbrane sta nagovorila dekan FMF UL prof. dr. Tomaž Košir in ministrica prof. dr. Simona Kustec. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta "Jožef Stefan". Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel doc dr. Uroš Tkalec s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" za raziskovalno delo na področju neravnovesnih kompleksnih tekočin, objavljeno v reviji Nature Communications. Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejel prof. dr. Martin Čopič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!



 Objava članka v Science Advances
1. oktober 2021

Doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je zadnji dve leti intenzivno sodeloval s skupino ameriških raziskovalcev pod vodstvom Xiaoguang Wanga, ki je v reviji External link opens in new tab or windowScience Advances objavila članek o nastavljivih spolzkih površinah za mikrofluidične aplikacije na osnovi tekočih kristalov. Avtorji poročajo o neodvisni manipulaciji mobilnosti in kemijske sestave kapljic vode na mezofazah z zaporedjem faznih prehodov. Na drsenje kapljic primarno vpliva pozicijski red tekoče kristalnih molekul, prenos kemikalij v vodni medij pa je odvisen od njihove orientacijske urejenosti in prisotnosti ionov. Na ta način je mogoče izjemno učinkovito odstranjevati ione težkih kovin iz vode, pri čemer se polzeče kapljice vode ne lepijo na podlago. Rezultati odpirajo številne možnosti uporabe z anizotropno tekočino impregniranih poroznih površin, kot so kapljični mikroreaktorji, kontrolirano sproščanje aktivnih snovi in dostava učinkovin, tudi na primer za dostavo zdravil in vivo.



 Objava članka na povabila urednika v Nature Physics
29. september 2021

Dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v razdelku News & Views revije Nature Physics na povabilo urednika objavil članek z naslovom External link opens in new tab or windowSinglets singled out. V članku avtor poda svoj pogled na dosežke v isti reviji objavljenega članka External link opens in new tab or windowEmergence of spin singlets with inhomogeneous gaps in the kagome lattice Heisenberg antiferromagnets Zn-barlowite and herbertsmithite raziskovalne skupine prof. Imaia z McMaster University v Kanadi. V tem članku avtorji poročajo o postopni tvorbi spinskih singletov v dveh kvantnih magnetih z mrežo kagome, s čimer naredijo pomemben korak k rešitvi uganke osnovnega stanja tega arhetipskega magneta. Razdelek News & Views vsebuje kratke članke, ki povzemajo vsebino po urednikovem mnenju pomembnejših in vplivnejših nedavnih raziskovalnih del na način, dostopen širšemu bralstvu. Avtorje člankov v razdelku News & Views uredniki izberejo izmed tistih recenzentov ustreznih raziskovalnih člankov, ki so med recenzijo nanje naredili najboljši vtis.



 Prof. Dolinšek podpredsednik v Groupement AMPERE
9. september 2021

Prof. Janez Dolinšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je bil na sestanku Generalne skupščine External link opens in new tab or windowGroupement AMPERE letos ponovno izvoljen na mesto podpredsednika, kar je od leta 2010 že njegov tretji mandat na tej prestižni funkciji. Groupement AMPERE (Atomes et Molécules Par Études Radio-Électriques) je evropsko združenje znanstvenikov, aktivnih na področju magnetnih resonanc. Ustanovljeno je bilo leta 1951 v Franciji, članstvo pa prihaja iz vsega sveta. Osnovni moto združenja je ustanovitelj prof. René Freymann iz Pariza utemeljil z besedami: "Se Connaitre, S'Entendre, S'Entraider (se spoznati, se srečevati, si pomagati)." V času hladne vojne je Groupement AMPERE odigral važno vlogo pri komunikaciji med znanstveniki zahodnega in vzhodnega bloka. Društvo ima sedaj sedež v Zurichu v Švici in nadaljuje tradicijo znanstvene odličnosti in svetovne povezave med magnetnoresonančnimi spektroskopisti s področij fizike, kemije, znanosti materialov, biologije, farmacije in medicine.


 


 Članek v PNAS
13. maj 2021

V soavtorstvu domačih in tujih raziskovalcev je bil objavljen članek External link opens in new tab or windowSelf-shaping liquid crystal droplets by balancing bulk elasticity and interfacial tension, posvečen emulziji s tekočekristalnimi vlakni, kapljicami in vezikli, oblikovanimi s kontrolo površinske napetosti. Eksperiment sta zasnovala Venkata S. R. Jampani in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je prispeval teoretični model pojava. Avtorji so uspeli efektivno površinsko napetost kontrolirati s kombinacijo dveh površinsko aktivnih snovi, prvo v tekočekristalni fazi (monoolein), drugo v vodni fazi (CTAB). Z nižanjem temperature iz nematskih tekočekristalnih kapljic v taki emulziji rastejo izrastki - tekočekristalna mikrovlakna. Proces je temperaturno reverzibilen, mikrovlakna imajo dobro definirano debelino, ki je pogojena le z razmerjem med površinsko napetostjo in elastičnostjo. Univerzalnost mehanizma, ki inducira negativno efektivno površinsko napetost, pomeni, da ga lahko prenesemo na materiale z različnimi elastičnimi lastnostmi, ki bi bile uporabne v optiki, koloidih, vlaknastih snoveh in elastomerih.


 


 Raziskave zaščitnih mask
 9. marec 2021

Na Institutu "Jožef Stefan" že od konca marca 2020 potekajo raziskave zaščitnih mask, pri katerih sodelujejo tudi sodelavci odseka F5. Maske so se izkazale za eno od ključnih sredstev v boju proti pandemiji COVID-19, saj zmanjšujejo prenos okužb prek aerosolov. Sodelavci Instituta Anja Pogačnik Krajnc, Luka Pirker, Urška Gradišar Centa, Anton Gradišek, Igor B. Mekjavić in Maja Remškar so skupaj s partnerji zadnje rezultate študije objavili v članku External link opens in new tab or windowSize- and Time-Dependent Particle Removal Efficiency of Face Masks and Improvised Respiratory Protection Equipment Used during the COVID-19 Pandemic v reviji Sensors. Preučevali so učinkovitost filtracije aerosolnih delcev iz zraka za različne tipe mask, tako mask, ki so kategorizirane kot osebna zaščitna oprema, kot tudi improviziranih mask, kot so maske iz blaga, predelane potapljaške in predelane plinske maske. Med različnimi tkaninami so se poplini odrezali boljše kot blago tetra. Sodelavci IJS so spremljali filtracijo delcev v velikostnem območju med 10 in 570 nm, pa tudi, kako se učinkovitost filtracije spreminja s časom. Raziskave koristijo tako splošni javnosti kot tudi odločevalcem v boju proti pandemiji.


 


 Članek v reviji Surface Innovations
 9. februar 2021

Kontaktne površine predstavljajo tvegana mesta za prenos okužb. Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Urška Gradišar Centa, mag. med. fiz., dr. Bojana Višić, Žiga Federl ter prof. dr. Maja Remškar so v sodelovanju z asist. dr. Meto Sterniša in prof. dr. Sonjo Smole Možina z Biotehniške fakultete UL razvili in testirali protimikrobno prevleko na osnovi mešanice inertnega (PVDF-HFP) in vodotopnega (PVP) polimera z dodatkom protimikrobnih nanodelcev MoO₃. Rezultate raziskav so objavili v članku External link opens in new tab or windowNovel nanostructured and antimicrobial PVDF-HFP/PVP/MoO₃ composite v reviji Surface Innovations. Protimikrobno delovanje so razložili z dvostopenjskim delovanjem; v prvi fazi se raztaplja MoO₃, ki povzroči padec pH vrednosti, kar nato sproži hidrolizo PVP polimera in sproščanje amonijeve soli. Prevleka popolnoma uniči grampozitivni (Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes) in gramnegativni bakteriji (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) v 6 urah ter kvasovko Pichia anomala in plesen Penicillium verrucosum v 24 urah.


 


 Dodatno financiranje za raziskovanje materialov za zaščitne maske
 17. december 2020

Na 2020 razpisu ARRS za dodatna sredstva v zvezi s pandemijo COVID-19 je raziskovalni program ťFizika mehkih snovi, površin in nanostrukturŤ (P1-0099 vodja Slobodan Žumer) z vlogo ťNova znanja na področju materialov za zaščitne respiratorne obrazne maskeŤ, ki sta jo pripravila Maja Remškar in Miha Ravnik, uspel pridobiti dodatno dvoletno financiranje v višini 2700 ur kategorije C vsako leto. V raziskave, ki bodo potekale na IJS (dve tretjine) in UL FMF(ena tretjina), je v ključen tudi Marjan Ješelnik s podjetja smartMelamine.




 Prof. dr. Samo Kralj prejel Zoisovo priznanje
 4. december 2020

1. decembra 2020 so v dokumentarnem filmu External link opens in new tab or windowVrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020 predstavili dobitnike najvišjih državnih nagrad na področju znanosti. Prof. dr. Samo Kralj z Odseka za fiziko trdne snovi je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi. Med nagrajenci so bili tudi drugi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov je prejela prof. dr. Barbara Malič. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij so prejeli prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Marko Zavrtanik in prof. dr. Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov je prejel dr. Janko Petrovčič. Nagrade za življenjsko delo so prejeli: Puhovo priznanje prof. dr. Janez Trontelj, Zoisovi nagradi za življenjsko delo pa prof. dr. Tamara Lah Turnšek in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.
Vsem nagrajencem čestitamo!




 Članek v reviji ACS Central Science
 27. november 2020

Doc. dr. Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s korejskimi raziskovalci pod vodstvom Dong Ki Yoona v reviji External link opens in new tab or windowACS Central Science objavila članek o kontroliranem tvorjenju kiralnih domen v geometrijsko ograjenih liotropnih tekočih kristalih. Avtorji so pokazali, da lahko s primernim ravnovesjem med elastičnimi deformacijami orientacijskega reda in anizotropno interakcijo molekul z ograjujočimi površinami ustvarijo makroskopsko velika območja levo- oziroma desno-sučnih domen, ki jih zlahka razlikujejo s polarizirano svetlobo. Delo predstavlja pomemben korak k uporabi kiralnih struktur iz nekiralnih tekoče kristalnih molekul na vodni osnovi, saj vključuje eksperimentalni prikaz in teoretično razlago pojavov. Članek je izpostavljen tudi na naslovnici novembrske izdaje revije in pospremljen s External link opens in new tab or windowstrokovnim komentarjem Olega Lavrentovicha s Kent State University.




 Članek v reviji Advanced Materials
 27. oktober 2020

Sodelavci Laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja odigrali ključno vlogo pri obsežni raziskavi mehanizmov toksičnosti nanomaterialov in napovedi vnetnih stanj brez uporabe živali, kar so objavili v ugledni reviji Advanced Materials v članku External link opens in new tab or windowPrediction of Chronic Inflammation for Inhaled Particles: the Impact of Material Cycling and Quarantining in the Lung Epithelium. Laboratorij za biofiziko je pri tem v okviru projekta SmartNanoTox Horizon 2020 povezoval delo kar 34 avtorjev iz devetih držav. Avtorji članka so kot prvi na svetu uspeli identificirati udeležene molekularne dogodke in jih povezati v zapleten ciklični mehanizem, ki proži različne vrste vnetnih odzivov. S tem znanjem so nato lahko razvili model napovedovanja kroničnih vnetij, ki uporablja le izbrane celične teste. Raziskovalci na podlagi tega že razvijajo avtonomne detekcijske sisteme za napovedovanje (ne)varnosti materialov, kemikalij, zdravil ali cepiv.

 



 Članek v Journal of Membrane Science
 14. oktober 2020

Ob začetku pandemije COVID-19 je prišlo do splošnega pomanjkanja medicinske zaščitne opreme, zato so se raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", med njimi tudi sodelavci našega odseka, odločili raziskati možnosti ponovne uporabe mask s sterilizacijo z ionizirajočim sevanjem. Ugotovili so, da se lahko respiratorne maske tipa FFP2 in FFP3 sterilizirajo z žarki gama ali elektroni. Maske tako ohranijo mehanske in kemijske lastnosti ter učinkovitost filtracije aerosolnih delcev. Pri obsevanju z dozo 20 kGy se polipropilenski filter sicer razelektri, ob ponovnem nanosu naboja pa se učinkovitost filtracije vrne na prvotno. Maske se lahko tako sterilizira do dvakrat. Pri raziskavi so sodelovali Luka Pirker, Anja Pogačnik Krajnc, Anton Gradišek, Andreja Jelen, Maja Remškar, Igor B. Mekjavić, Janez Kovač, Miran Mozetič, Luka Snoj, Jan Malec in Vladimir Radulović, rezultate raziskave pa so objavili v ugledni reviji Journal of Membrane Science v članku External link opens in new tab or windowSterilization of polypropylene membranes of facepiece respirators by ionizing radiation.

 



 Članek v reviji Advanced Electronic Materials
 6. oktober 2020

Revija Advanced Electronic Materials je objavila članek External link opens in new tab or windowSpontaneous Antiferromagnetic Ordering in a Single Layer of (BETS)₂GaCl₄ Organic Superconductor, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien iz Odseka za fiziko trdne snovi IJS ter napisal skupaj z raziskovalcema Biaom Zhou in Akiko Kobayashi z univerze Nihon v Tokiu na Japonskem. Avtorji so uporabili molekularno epitaksijo in neravnovesje med donorji in akceptorji, s čimer so ustvarili ostre meje med enoplastnimi organskimi superprevodniki in antiferomagnetnimi molekularnimi verigami. Izdelava tako jasno definiranih in atomsko čistih prehodov med materiali različnih vrst je temelj za načrtovanje novih funkcionalnosti in študij novih pojavov v fiziki tržnih snovi. Vrstična tunelska mikroskopija in spektroskopija pri nizki temperaturi sta pri temperaturah pod Tc pokazali odsotnost nizkih vibronskih in magnetnih ekcitacij, ki sicer prevladajo pri visokotemperaturni fazi. To nakazuje na njihov kooperativen obstoj in možno renormalizacijo za nastanek superprevodnosti v taki vrsti superprevodnikov.




 Članek v reviji Physical Review X
 25. september 2020

Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s skupino Ivana Smalyukha z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review X objavila članek External link opens in new tab or windowControl of Light by Topological Solitons in Soft Chiral Birefringent Media, ki ga je v APS Physics Focus pospremil uredniški članek Liquid-Crystal Vortices Focus Light. Topološki solitoni, ki jih zasledimo na različnih področjih fizike, so fascinantne lokalizirane motnje v parametru urejenosti, ki so topološko zaščitene. Avtorji so proučili lom, odboj in lečenje laserskih žarkov na različnih topoloških solitonih v frustriranih kiralnih nematikih. Teoretično pokažejo, kako je interakcija šibke svetlobe s takšnimi topološkimi solitoni dobro opisana s posplošenim Snellovim zakonom in modeli za sledenje žarkom. Te temeljne ugotovitve imajo potencial za nove načine manipulacije toka svetlobe, uporabne v optiki in fotoniki.




 Članek v reviji Physical Review Letters
 1. september 2020

Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v sodelovanju z raziskovalcema Andrewom Hessom in Ivanom Smalyukhom z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review Letters objavila članek External link opens in new tab or windowChirality-enhanced periodic self-focusing of light in birefringent soft media. Avtorji v članku pokažejo, da kiralnost močno ojača nelinearni optični odziv frustriranih kiralnih nematikov. Delo predstavlja celovito študijo, ki vključuje numerični in teoretični opis ter eksperimentalno preveritev. Za razliko od nekiralnih tekočih kristalov, kjer preorientacija molekul v močnem laserskem curku omogoča nastanek krajevnega optičnega solitona – nematikona, v frustriranem odvitem kiralnem nematiku kiralnost prinaša izrazito ojačenje nelinearnega odziva in posledično lažjo tvorbo optičnih solitonov. Študija tako daje osnovo za nove možnosti uporabe kiralno ojačenih nelinearnih pojavov za aplikacije.




 Sodelovanje v projektu Athena za enakost spolov
 13. avgust 2020

Institut "Jožef Stefan" je kot član mednarodnega konzorcija prejel evropski projekt Athena na temo izvajanja načrtov za enakost spolov za sprostitev potenciala raziskovalnih organizacij v Evropi. Pri projektu bo sodeloval tudi odsek F5, v družbi še 9 drugih odsekov z Instituta "Jožef Stefan" (U1, F4, K1, K3, K5, K7, E3, E5 in E7). Kljub velikemu številu visokokvalificiranih diplomantk je v Evropski uniji med zaposlenimi v raziskavah samo tretjina žensk. Namen projekta je zato odstranitev ovir za zaposlovanje in karierno napredovanje raziskovalk, vključitev in okrepitev dimenzije spola v raziskovalnih programih in naslavljanje neravnovesja spolov pri odločanju. Cilja projekta sta razvoj in implementacija načrta za enakost spolov za dosego sistemske institucionalne spremembe. V konzorciju sodelujejo raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope ter oddaljenih regij z nizkim indeksom enakosti spolov, s čimer bo projekt prispeval k zmanjšanju vrzeli med raziskovalnimi organizacijami po vsej Evropi.




 Članek v reviji Physical Review Letters
 13. julij 2020

Tina Arh, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj, Martin Klanjšek in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Peter Prelovšek z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA in Kitajske v reviji External link opens in new tab or windowPhysical Review Letters objavili članek Origin of Magnetic Ordering in a Structurally Perfect Quantum Kagome Antiferromagnet. V članku so potrdili več kot desetletje staro teoretično napoved kvantne kritične točke antiferomagneta na spinski mreži kagome med stanjem kvantne spinske tekočine in magnetno urejenim stanjem, ki izvira iz magnetne anizotropije Dzyaloshinskii-Moriya. YCu₃(OH)₆Cl₃ je prvi poznan sistem s popolno mrežo kagome brez nečistoč, pri katerem je mogoče magnetno anizotropijo proučevati neodvisno od drugih perturbacij. Razumevanje izvora magnetne ureditve v tem materialu je izjemnega pomena za razumevanje stabilnosti enigmatičnega stanja kvantne spinske tekočine.




 Pirotehnika na nogometni tekmi poveča število nanodelcev
 15. junij 2020

Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so na derbiju med nogometnima kluboma NK Olimpija Ljubljana in NK Maribor marca 2019 v Stožicah med tekmo merili onesnaženost zraka z nanodelci. Navijaški skupini obeh ekip, Green Dragons in Viole Maribor, sta namreč kljub prepovedi prižigali bakle in pirotehnična sredstva v podporo svojima kluboma. Raziskovalci Luka Pirker, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Bojana Višić in prof. dr. Maja Remškar so ugotovili, da se je število nanodelcev z velikostjo od 30 nm do 300 nm v zraku ob prižigu bakel povečalo za 1200 odstotkov, igralci pa so vdihnili 300 odstotkov več delcev kot običajno. Kemijska analiza je pokazala, da so bili poleg ogljika prisotni tudi elementi, ki so potencialno strupeni in se uporabljajo za barvne učinke ter kot gorivo: stroncij (rdeča barva), barij (zelena barva), kalij, magnezij in klor. Rezultate so objavili v reviji External link opens in new tab or windowAtmospheric Environment.




 Doc. dr. Matjaž Humar pridobil projekt Human Frontier Science Program
 6. april 2020


Doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je kot vodja kolaboracije s še dvema partnerjema iz Seoul National University v Koreji in Harvard Medical School v ZDA pridobil prestižni projekt External link opens in new tab or windowHuman Frontier Science Program (HFSP) v višini dobrega milijona dolarjev. Financiranje je prejelo le 4 % prijav, program HFSP pa financira vrhunske in drzne projekte ter kot edini podpira mednarodne ekipe raziskovalcev z laboratoriji v različnih državah. Kolaboracija bo v projektu kot prva poskušala pokazati optično komunikacijo med živimi celicami in na tej osnovi razviti tudi enostavna optična logična vezja. Optična komunikacija med celicami bo precej hitrejša kot poteka prenos električnih signalov po živcih.




 Prof. dr. Igor Muševič pridobil sredstva ERC
 2. april 2020


Prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi, je med dobitnik ERC grantov za uveljavljene raziskovalce za leto 2019, ki jih je 31. marca 2020 objavila Evropska komisija. Prof. dr. Muševič je pridobil 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft matter), katerega cilj je razvoj futuristične tehnologije za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na podlagi svetlobe.




 Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana 2020 kar dva sodelavca F5
 24. marec 2020


Med dobitniki zlatih znakov Jožeta Stefana za letošnje leto sta kar dva sodelavca našega odseka: dr. Matjaž Gomilšek in dr. Gregor Posnjak. Dr. Matjaž Gomilšek je zlati znak dobil za odmevnost doktorskega dela Kvantne spinske tekočine na geometrijsko frustriranih mrežah kagome, v katerem je odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki so jo s sodelavci poimenovali cinkov brohantit. Dr. Gregor Posnjak je zlati znak Jožefa Stefana prejel za odmevnost doktorskega dela Topološke formacije v kiralnih nematskih kapljicah - za raziskovanje trodimenzionalnih vektorskih struktur je moral razviti povsem nov eksperimentalni pristop. Poleg njiju je zlati znak Jožeta Stefana dobila še dr. Janja Vidmar za odmevnost doktorskega dela Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih, pri čemer je optimizirano metodo spICP-MS uporabila za sledenje pojavnosti nanodelcev v rečnih vodah, v odpadni vodi in v človeški placenti. Čestitamo!




 Članek v reviji Nature Physics
 19. februar 2020


Skupini raziskovalcev iz Francije, Indije in Slovenije, med katerimi je bil tudi Andrej Zorko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in Oddelka za fiziko FMF UL, je uspelo dokazati odsotnost energijske vrzeli v osnovnem stanju spinske tekočine ikoničnega predstavnika spinske mreže kagome herbertsmithita. Raziskava z naslovom “Gapless ground state in the archetypal quantum kagome antiferromagnet ZnCu3(OH)6Cl2” je bila objavljena v ugledni reviji External link opens in new tab or windowNature Physics. Njihovo odkritje je ovrglo desetletje staro prepričanje o prisotnosti energijske vrzeli v preučevani spojini in tako postavilo enigmatično stanje spinske tekočine v povsem novo luč. To eksperimentalno dognanje je v skladu z najnovejšimi teorijami, ki napovedujejo Diracovo spinsko tekočino s simetrijo U(1) kot osnovno stanje Heisenbergovega antiferomagneta na mreži kagome.




 Članek v reviji Nature Communications
 16. januar 2020


Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec, ki je tudi sodelavec našega odseka, poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji External link opens in new tab or windowNature Communications.




 Članek v reviji Physical Review X
 23. december 2019


Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji External link opens in new tab or windowPhysical Review X, je pomemben prispevek k razumevanju hitro se razvijajočega področja aktivnih mehkih snovi.




 Nagrajena predstavitev Darje Gačnik
 23. december 2019


Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom ťSuperconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloysŤ je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang.




 Članek v reviji Scientific Reports
 12. december 2019


Revija Scientific Reports je objavila External link opens in new tab or windowčlanek, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", njegovi soavtorji pa so bili ‎Alexander Vahl, Niko Carstens, Thomas Strunskus in Franz Faupel z univerze Christian ‎Albrechts v Kielu v Nemčiji. Avtorji poročajo o delovanju memristorjev (memory resisitor oz. spominski rezistor) na nivoju posameznih ‎nanodelcev, da bi našli pogoje, pri katerih naprava robustno deluje. Njihova dognanja ‎vodijo tudi k razumevanju fizikalnega ozadja. Ugotovili so, da uporaba nanodelcev nekaterih zlitin učinkovito omejuje nastajanje stabilnih kovinskih vlaken in posledično ‎vodi do ponovljive difuzivne karakteristike preklapljanja memristorja.




 Prof. dr. Denis Arčon in izr. prof. dr. Miha Ravnik prejela visoki priznanji
 22. november 2019


Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je 20. novembra 2019 prejelo najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta bila tudi dva sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi. Prof. dr. Denis Arčon je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti, izr. prof. dr. Miha Ravnik pa je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi.

Poleg njiju sta bila med nagrajenci še dva sodelavca Instituta ťJožef StefanŤ, in sicer prof. dr. Nives Orginc z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo.




 Dr. Brigita Rožič – prejemnica nagrade Fulbright grant
 13. november 2019

Brigita Rožič, raziskovalka na Odseku za fiziko trdne snovi (F5) Inštituta “Jožef Stefan”, je za svoje uspešno znanstveno-raziskovalno delo prejela nagrado Fulbright grant, ki jo vsako leto podelijo uspešnim znanstvenikom z vsega sveta. V Sloveniji omenjene nagrade podeljuje ambasada ZDA v Ljubljani v okviru programa Fulbright, ki ga financira ameriška vlada. Nagrada je raziskovalki dala še dodaten zagon za nadaljnje raziskave in hkrati pripomogla tako k njeni prepoznavnosti kot tudi tudi k prepoznavnosti Inštituta "Jožef Stefan". V okviru prejete nagrade je opravljala raziskovalno delo na Univerzi Case Western Reserve v skupini prof. Charlesa Rosenblatta na novem področju raziskav, s katerimi se pred tem še ni ukvarjala. Navdušena je bila tudi nad bivanjem v Clevelandu. Zaradi številnih jezer in čudovite narave v okolici se je počutila kot doma. Za dobljeno nagrado je prejela tudi čestitke predsednika ZDA.





 Blinčeve nagrade
 28. oktober 2019

Dr. Martin Klanjšek, sodelavec Odseka F5, je prejel Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke za potrditev obstoja nenavadnih kvazidelcev - anjonov.

24. oktobra 2019 sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" prvič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, s katerimi sta želela nagraditi najboljše in obuditi spomin na enega najbolj prodornih raziskovalcev pri nas, akademika Roberta Blinca.

Poleg dr. Klanjška sta bila nagrajena še  prof. dr. Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere za svoj doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, in prof. dr. Peter Prelovšek, ki je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi in je prejel Blinčevo nagrado za življenjsko delo.





 ERC Starting Grant
 4. september 2019

Dr. Matjaž Humar, vodja External link opens in new tab or windowLaboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", je na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil prestižen ERC Starting Grant v vrednosti 1,5 milijonov evrov. Cilj projekta z naslovom “Celični laserji” je študij interakcij med laserji, vstavljenimi v posamezne celice, in biološkimi procesi v celicah. Humar je pred kratkim kot prvi pokazal laser v živi celici. V vseh dosedanjih raziskavah je bilo pokazano, da laserji delujejo v celicah, ne pa tudi, kako je delovanje laserjev povezano z biofizikalnimi in biokemijskimi procesi v celici. Projekt ťCelični laserjiŤ bo laserje v celicah, ki so sedaj le znanstvena zanimivost, dolgoročno spremenil v močno tehniko, ki ima aplikacije v raziskavah in medicini.




 Nagrajen poster na konferenci ICQ14
 31. maj 2019

V Kranjski Gori je od 26. do 31. maja 2019 potekala znanstvena konferenca ťInternational Conference on Quasicrystals – ICQ14Ť. Konference se je udeležilo 120 znanstvenikov iz 18 držav treh kontinentov (Evrope, Azije in Amerike). Srečanja se je udeležila tudi dr. Andreja Jelen iz Odseka F5 in predstavila poster ťMicrostructure and magnetic properties of a single-crystalline FeCoCrMnAl high-entropy alloyŤ. Komisija treh znanstvenikov iz Francije, Japonske in Poljske je izbrala poster dr. Andreje Jelen kot najboljši posterski prispevek konference ICQ14. Nagrado je sponzorirala revija Crystals. Na fotografiji je dr. Andreja Jelen v družbi predsednika komisije prof. Hiroyukija Takakure iz Univerze Hokkaido na Japonskem.




 Članek v reviji Nature Physics
 27. maj 2019

Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek, Matej Pregelj in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci iz Švice in Kitajske v reviji Nature Physics objavili članek z naslovom External link opens in new tab or windowKondo screening in a charge-insulating spinon metal. Kondov pojav, kjer prevodni elektroni kolektivno senčijo lokalne momente magnetnih nečistoč, je sicer dobro poznan v kovinah. V objavljenem članku pa so raziskovalci pokazali, da je analogen pojav mogoč tudi v električnih izolatorjih, in sicer v stanju kvantne spinske tekočine z magnetnimi spinonskimi vzbuditvami, ki tvorijo Fermijevo površino. To odkritje bi lahko bilo pomembno za manipulacijo topološko zaščitenih stanj spinske tekočine v kvantnem računalništvu.




 Članek v reviji npj Quantum Materials
3. maj 2019

Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Matej Pregelj, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek in Denis Arčon (tudi FMF UL), so v sodelovanju s sodelavci iz Švice, Anglije in Hrvaške v reviji npj Quantum Materials objavili članek External link opens in new tab or windowElementary excitation in the spin-stripe phase in quantum chains. Za opis dinamike velikega števila med seboj povezanih delcev pogosto uporabimo razčlenitev na osnovne vzbuditvene načine, kot so fononi pri mrežnih nihanjih. V objavljenem delu so raziskovalci odkrili nov vzbuditveni način v spinskih verigah, to je skupinsko migljanje spinov v progastem spinskem stanju. Delo odpira nov vpogled v fiziko progastih stanj, ki so značilna tudi za visokotemperaturno superprevodnost.




 Dr. Koželj prejel zlati znak
27. marec 2019

Institut “Jožef Stefan” je že 27. zapored podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Prejela sta ga dr. Primož Koželj z Odseka za fiziko trdne snovi in dr. Victor Vega Mayoral. Dr. Koželj je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela ťFizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinamiŤ, dr. Mayoral pa za odmevnost doktorskega dela ťFotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči faziŤ. Nagrajenca sta priznanji prejela na slavnostni akademiji ob 70. obletnici Instituta “Jožef Stefan” 27. marca 2019 v Cankarjevem domu, na kateri sta bila slavnostna govornika direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec.




 Članek v reviji Science Advances
15. februar 2019

Revija Science Advances je objavila članek External link opens in new tab or windowSculpting stable structures in pure liquids, ki so ga pod vodstvom Uroša Tkalca z Odseka za fiziko trdne snovi IJS oblikovali Tadej Emeršič, Žiga Kos, Simon Čopar in Natan Osterman z Univerze v Ljubljani ter Rui Zhang in Juan J. de Pablo z Univerze v Chicagu. Avtorji poročajo o kontroliranem tvorjenju mikrodomen s polarnim redom v neravnovesnem nematskem tekočem kristalu, ki ga dosežejo z laserskimi in tokovnimi pulzi. Delo je pomemben korak v strukturiranju kompleksnih tekočin z zunanjimi polji, saj gre za prvi primer stabilizacije dinamičnih segmentov v enokomponentni anizotropni tekočini. Uporabljeni način omogoča manipulacijo meje med orientacijskima fazama, enkapsulacijo drugih molekul in aplikacije v aktivnih bioloških sistemih.




 Fizika trdnih snovi na TEDxLjubljana 2018
13. december 2018

Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal External link opens in new tab or windowTEDxLjubljana 2018: Razsvetlimo (ne)znano. Med nastopajočimi je bil tudi  Griša Močnik z Odseka za fiziko trdne snovi. Na primeru zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani predstavil črni ogljik kot zelo uporabno "orodje" za merjenje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka; občinstvo je pozval k preprostim spremembam vedenja za izboljšanje kvalitete življenja vseh nas.
Poleg njega je Institut "Jožef Stefan" predstavljal tudi Jernej F. Kamenik z Odseka za teoretično fiziko, ki je predstavil nekatera ključna vprašanja, ki si jih danes zastavlja teoretična fizika osnovnih delcev, predvsem povezana z obstojem treh družin oziroma generacij osnovih delcev snovi, njihovimi lastnostmi ter njihovo vlogo v razvoju vesolja.




 Članek v reviji Science Advances
27. november 2018

Revija Science Advances je objavila članek External link opens in new tab or windowMosaics of topological defects in micropatterned liquid crystal textures, katerega avtorji so Dae Seok Kim in Dong Ki Yoon z južnokorejskega inštituta KAIST, Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Uroš Tkalec, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". V članku je predstavljena eksperimentalna metoda za kontrolirano tvorjenje mikroskopsko urejenih razporeditev topoloških defektov v tankih plasteh nematskih in smektičnih mezofaz tekočih kristalov z uporabo mikrostrukturiranih površin. Nastali vzorci so izjemno robustni, barviti in odzivni na spremembe debeline plasti oziroma temperaturo. Pokrivajo lahko več kvadratnih centimetrov površine, se pokoravajo simetrijskim pravilom o ohranitvi topološkega naboja in obenem spominjajo na mozaične oziroma vitražne motive iz keramike ali stekla.




 
Predavanje prof. dr. Janeza Štrancarja: Tatinski nanodelci v pljučih
 15. oktober 2018

V torek, 16. oktobra 2018, ob 19h bo prof. dr. Janez Štrancar, vodja Laboratorija za biofiziko na Institutu ťJožef StefanŤ v Atriju ZRC širši javnosti predstavil nedavna dognanja o interakciji vdihanih nanodelcev s pljučnim epitelijem. V poljudnoznanstvenem predavanju External link opens in new tab or windowTatinski nanodelci v pljučih bo razložil, kako so s sodelavci z novim superločljivim fluorescenčnim STED-mikroskopom prepoznali mehanizem prehoda nanodelcev čez pljučno pregrado, ki ga omogoči pojav t. i. lipidnega ovijanja. Problem takega prehoda je v tem, da lahko nanodelci preko pregrade prenesejo tudi različne celične proteine, ki lahko kasneje v krvi sprožijo nenadzorovan razvoj bolezni, npr. aterosklerozo.




 Doktorsko delo Dr. Posnjaka objavljeno v knjižni obliki
 21. september 2018

Založba Springer je objavila knjigo sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Gregorja Posnjaka z naslovom External link opens in new tab or windowTopological formations in chiral nematic droplets. Knjiga je del serije Springer Theses, v kateri založba objavlja izjemna doktorska dela, ki se odlikujejo na svojem področju. Dr. Posnjak je svoje doktorsko delo zagovoril leta 2017 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, v njem pa je pod mentorstvom prof. Igorja Muševiča raziskoval kompleksne strukture kiralnega nematskega tekočega kristala v kapljici. Med drugim je v tem delu kot prvi predstavil točkaste defekte s topološkim nabojem -2 in -3 ter razvil novo metodo polarizirane fluorescentne konfokalne mikroskopije, ki omogoča eksperimentalno določitev direktorskih struktur.




 Članek v reviji Nano Letters
 24. julij 2018

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" I. Urbančič, M. Garvas, H. Majaron, B. Kokot, P. Umek, Z. Arsov, T. Koklič, M. Škarabot, I. Muševič in J. Štrancar z Odseka F5 ter M. Čeh (CEMM in K7) so skupaj z raziskovalci Univerze v Oxfordu (UO) F. Schneiderjem, S. Galiani in C. Eggelingom ter raziskovalci University College Dublin (UCD) razkrili povezavo med vdihovanjem nanodelcev, lipidnim ovijanjem ter sprožanjem koagulacijske signalne kaskade v pljučnem epiteliju. Pri tem so ključno vlogo igrali tudi nedavno postavljeni super-ločljivi fluorescenčni STED-mikroskop na IJS, prenos znanja o STED iz UO in nove tehnike proteomike na UCD. Delo z naslovom External link opens in new tab or windowNanoparticles Can Wrap Epithelial Cell Membranes and Relocate Them Across the Epithelial Cell Layer je bilo objavljeno v ugledni reviji Nano Letters.




 Članek in naslovnica v reviji Small
 27. junij 2018

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" Tilen Koklič z Odseka F5 ter N. Aničić, M. Vukomanović in D. Suvorov (K9) so razkrili osnovne principe kontaktnega mehanizma protimikrobnega delovanja MgO. Potrdili so ključno vlogo površinskih defektov MgO pri hidrolizi, antibakterijski aktivnosti in ROS-generaciji ter nakazali pomembne smernice pri nadaljnjem oblikovanju medicinskih pripomočkov z vsebnostjo MgO. Ugotovitve so objavili v reviji External link opens in new tab or windowSmall, ki je ilustracijo raziskave izbrala tudi za naslovno stran revije.




 Članek v reviji Nature Physics
 8. maj 2018

Revija Nature Physics je objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowObservation of two types of fractional excitation in the Kitaev honeycomb magnet sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Nejca Janše, Andreja Zorka, Matjaža Gomilška, Mateja Pregelja in Martina Klanjška ter kolegov iz Švice. V članku je opisana prva čista potrditev obstoja dveh tipov anyonskih kvazidelcev v plastovitem kristalu α-RuCl3, ki velja za najboljšo uresničitev šestkotne Kitaeve mreže. Desetletje stara odmevna Kitaeva napoved je po svetu sprožila številne eksperimentalne poskuse potrditi obstoj anyonov. Odkritje je pomembno tudi zato, ker prav anyoni, s katerimi je mogoče izvajati operacije vezanja, ponujajo eno izmed najobetavnejših podlag za topološko kvantno računalništvo.




 Slika sodelavcev odseka F5 na naslovnici revije Liquid Crystals
 15. januar 2018

Slika skupine za kalorimetrijo in dielektrično spektroskopijo odseka F5 je bila objavljena kot naslovnica v avgustovski številki revije Liquid Crystals. V isti številki je izšel članek o raziskavi stabilizacije frustriranih tekočekristalnih faz TGB pod vplivom nanodelcev, v kateri so sodelovali Maja Trček, George Cordoyiannis, Brigita Rožič, Vassilios Tzitzios, George Nounesis, Samo Kralj, Ioannis Lelidis, Emmanuelle Lacaze, Heinz Amenitsch in Zdravko Kutnjak. Slika v ozadju prikazuje teksturo TGB urejenosti, ki so jo ujeli s kamero pod polarizacijskim optičnim mikroskopom. V ospredju slike vidimo shemo strukture faze TGB. Faza je stabilizirana v mešanici kiralnega tekočega kristala z nanodelci. Nanodelci se naselijo v topoloških defektih zvojnih dislokacij, ki so pozicionirane med bloki s smektično urejenostjo.




 Dr. Primož Koželj prejel nagrado za najboljše predavanje
 5. december 2017

Dr. Primož Koželj je na mednarodni konferenci C-MAC Days 2017 konec novembra v Atenah prejel nagrado za najboljše predavanje v kategoriji mladih znanstvenikov. V vabljenem predavanju je obravnaval magnetizem evtektičnih visokoentropijskih spojin  CoCrFeNiZrx  in pokazal, da v njih obstaja večkomponentna magnetna struktura kot posledica komplicirane mikrostrukture, ki je sestavljena iz evtektične matrice dveh faz in dendritov. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi IJS (P. Koželj, S. Vrtnik, A. Jelen, J. Luzar, A. Kocjan, J. Dolinšek) s slovenskimi kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter mednarodnega sodelovanja s kolegi na Švedskem (Chalmers University of Technology) in v J. Koreji (Korea Basic Science Institute).




 Konferenca Liquids 2017
 17.-21. julij 2017

Od 17. do 21. julija je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Liquids 2017, ki sta jo organizirala Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. To je v tem letu največji svetovni dogodek na temo znanosti tekočin. Na konferenci je sodelovalo več kot 650 strokovnjakov z največjih svetovnih raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekočinami, penami, polimeri, koloidi, stekli, aktivnimi sistemi in biomateriali. Podeljeni sta bili tudi prestižni nagradi znanstvenikoma največjega svetovnega formata, ťLiquid Matter PrizeŤ prof. Jacobu Kleinu (Weizmann Institute of Science, Izrael) in ťpredavanje Pierre-Gilles de GennesŤ prof. Raminu Golestanianu (University of Oxford, VB). Organizacijskemu odboru je predsedoval prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”.



 III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov
 4. julij 2017


Na Institutu ťJožef StefanŤ je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.




 Članek v reviji ACS Nano
 22. junij 2017


V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič External link opens in new tab or windowOriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.




 Potrditev Bose-Einsteinove kondenzacije
31. marec 2017

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.






 Članek v reviji Nature Communications
 21. februar 2017


Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowHidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.




 Prva uspešna katalizacija aldolne kondenzacije s protoniranimi titanatnimi nanocevkami
 5. februar 2017


Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je 'zelena' alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom External link opens in new tab or windowProtonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.




 Članek v reviji Nature Communications
 24. januar 2017


Revija Nature Communications je 24. januarja 2017 objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowFractal Nematic Colloids, ki so ga napisali Uroš Jagodič, Igor Muševič in Miha Ravnik, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci s Sharif University of Technology v Iranu. Z uporabo dvofotonske laserske litografije so ustvarili koloidne delce v obliki fraktalnih ťKochovihŤ snežink, ki so jih preučevali v tekočem kristalu. Fraktalni delci vplivajo na urejanje tekočega kristala in ustvarjajo topološke defekte, katerih število eksponentno narašča s fraktalnim redom delcev. S tem delom so avtorji prvič ustvarili topološka fraktalna stanja v mehki snovi.




 Članek v reviji Physical Review Letters
 5. januar 2017


Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowLow-Temperature Global Symmetry Reduction in the Kagome Antiferromagnet Herbertsmithite avtorjev Andreja Zorka in Matjaža Gomilška, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta ťJožef StefanŤ. V sodelovanju s skupinami s Hrvaške, ZDA in Francije sta raziskovalca prva opazila zlom simetrije v kristalu Herberthsmitita, ki velja za paradigmo kvantnega antiferomagneta na spinski mreži Kagome, kjer teorija napoveduje magnetno neurejeno osnovno stanje spinske tekočine. Tak zlom bi lahko končno dal ključno informacijo o sami naravi magnetnega osnovnega stanja tega minerala. To odkritje po več kot desetletju intenzivnih raziskav tako omogoča povsem nov vpogled v enigmatično osnovno stanje spinske tekočine na spinski mreži Kagome.




 Članek v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America
 21. november 2016


Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek External link opens in new tab or windowWorking stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.



 Podelitev Častne listine IJS dr. Janezu Piršu
 20. oktober 2016


20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu podelil Častno listino Instituta "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš Častno listino prejema za uspešno sodelovanje pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu "Jožef Stefan". Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec odseka F5 in pobudnik resničnega sodelovanja s slovensko industrijo od leta 1980. Še posebej je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot spin-off podjetje Instituta "Jožef Stefan", z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Na pobudo dr. Janeza Pirša podjetje Balder d. o. o. in Institut "Jožef Stefan" že od začetka leta 1997 uspešno sodelujeta pri razvoju novih visokotehnoloških izdelkov na osnovi raziskav, ki se izvajajo na inštitutu. Uspešno razvojno sodelovanje se je nadaljevalo tudi po letu 2012, ko je podjetje Balder d. o. o. postal del multinacionalke Kimberly Clark Proffesional. Po izključni zaslugi dr. Janeza Pirša se je tudi pod novimi lastniki razvojno sodelovanje uspešno nadaljevalo v okviru letnih raziskovalnih nalog.




 
 Objava članka v reviji Nature Communications
7. oktober 2016


Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom External link opens in new tab or windowPolymer-dispersed liquid crystal elastomers, objavljenem v reviji Nature Communications.

 



 
 WLCP 2016
14.–16. september 2016


Od 14. do 16. septembra je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani potekala 6. delavnica o tekočih kristalih na področju fotonike External link opens in new tab or windowWLCP 2016, na kateri so sodelovali najboljši znanstveniki s področja fizike, kemije in inženirstva, ki se ukvarjajo z uporabo tekočih kristalov v fotoniki. Delavnica je bila organizirana v sodelovanju Instituta Jožef Stefan in Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

 



 
 Nagrada za najboljši plakat na srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings
 2. julij 2016
Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Institua "Jožef Stefan" je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju External link opens in new tab or windowLindau Nobel Laureate Meetings, ki je potekalo od 26. junija do 1. julija 2016 v mestu Lindau v Nemčiji. Letošnjega 66. srečanja se je udeležilo okoli 400 posebej izbranih in povabljenih mladih znanstvenikov iz 80 držav ter 29 Nobelovih nagrajencev. Udeležence srečanja izbere poseben znanstveni odbor, osnovno merilo pa je izkazana predanost znanosti in raziskavam. Srečanje je bilo letos posvečeno fiziki. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje. Humarjev plakat je dobil največ glasov na tajnem glasovanju udeležencev.

 



 
 Dr. Matjaž Humar je dobil financiranje za projekt Live and Edible Photonics
 24. junij 2016
Strokovni svet direktorja je External link opens in new tab or windowsoglasno sklenil, da predloži v financiranje projekt
 z naslovom Live and Edible Photonics, ki ga je predlagal dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi F5. Cilj projekta je postavitev
laboratorija na IJS, ki bo svetovno vodilni na področju bio-integrirane fotonike. Laboratorij bo postavljen v prostorih sedanje knjižnice, ko bodo prenovljeni in bodo zagotavljali odlično okolje za predlagane raziskave. Razvili bodo fotonske komponente, kot so na primer laserji, ki bodo v celoti sestavljeni iz biokompatibilnih in živih snovi, ki jih bo mogoče zaužiti ali vgraditi v človeško telo. Biodegradabilni fotonski senzorji bodo uporabljeni tudi v kombinaciji z optično koherenčno tomografijo (OCT) in bodo omogočali senzoriko globlje v telesu in z večjo resolucijo kot doslej. OCT bo uporabljen tudi za proučevanje živih aktivnih samoorganiziranih sistemov in njihovo interakcijo s svetlobo. Metode razvite znotraj projekta bodo omogočale novo raven manipulacije bioloških sistemov, biosenzoriko in nove vmesnike človek-stroj.

 



 Multikalorični keramični material z elektrokalorično in magnetokalorično temperaturno spremembo
 Junij 2016
Sodelavci Instituta ťJožef StefanŤ H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije ťScientific ReportsŤ z naslovom ťExternal link opens in new tab or windowA multicaloric material as a link between electrocaloric and magnetocaloric refrigerationŤ. Delo je prva eksperimentalna potrditev soobstoja električnega in magnetnega vzbujanja kaloričnega odziva v relaksorskem feroelektriku in odpira nove možnosti na področju kaloričnega hlajenja.

 



 Ohlajeni atomi cezija
 Junij 2016
Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim External link opens in new tab or windowkvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na External link opens in new tab or windowultracool.

 



 Članek v reviji Scientific Reports
 20. 5. 2016
Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowPoints, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo so kot prvi uspeli natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.


 Članek v reviji Nature Communications
 19. 1. 2016
V External link opens in new tab or windowčlanku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.


 


 Članek v reviji Journal of Materials Chemistry C
 9. 9. 2015
Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta ťJožef StefanŤ H. Uršič, A. Benčan, G. Dražić, T. Rojac, J. Holc, S. Drnovšek, G. Trefalt in B. Malič so s sodelavci iz ZDA, Avstrije in Francije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter z V. Bobnarjem z Odseka za fiziko trdne snovi IJS v reviji ťJournal of Materials Chemistry CŤ objavili članek z naslovom ťUnusual structural-disorder stability of mechanochemically derived-Pb(Sc0.5Nb0.5)O3Ť. Pokazali so, da način priprave enega najbolj znanih relaksorskih materialov močno vpliva na urejanje kationov na B-mestih v perovskitni osnovni celici ter posledično na njegove funkcionalne lastnosti. Do sedaj je namreč veljalo, da se temperatura prehoda med urejenim in neurejenim stanjem B-kationov v polikristaliničnem materialu nahaja pri 1200 °C. Avtorji so pokazali, da Pb(Sc0.5Nb0.5)O3, pripravljen iz mehanokemijsko aktiviranega prahu, izkazuje neurejeno stanje B-kationov neodvisno od pogojev termične obdelave materiala.



 Kontroliranje nereda in elektronskih lastnosti v nanodelcih
 4. 9. 2015
Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi in Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci univerz v Ljubljani, Monsu in Bordeauxu ter Helmholtzevega centra v Berlinu pokazali, da lahko s počasno difuzijo anionov v trdni snovi kontrolirajo nered in elektronske lastnosti v nanodelcih. To so pokazali na primeru titan oksinitridnih nanopasov. Z uravnavanjem vsebnosti dušika, ki določa kemijski nered preko zasedenosti O/N-mest in ionskih praznin, so vplivali na prehod iz stanja slabe kovine v superprevodno stanje. S tem so pokazali, da lahko z ionsko difuzijo vplivamo ne samo na strukturno urejenost, pač pa tudi na fizikalne in funkcionalne lastnosti teh materialov. Rezultati so opisani v External link opens in new tab or windowčlanku, ki je bil objavljen v reviji ACS NANO.

 


 Mikrolaserji v celicah
 27. 7. 2015
Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku External link opens in new tab or windowIntracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta ťJožef StefanŤ dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, in Seok-Hyun Yun - External link opens in new tab or windowvideo posnetek.

 


 Članek v reviji Nature Communications
 12. 7. 2015
Revija Nature Communications je 12. junija 2015 objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowSpin-stripe phase in a frustrated zigzag spin-1/2 chain, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” v sodelovanju s partnerji iz Švice, Francije in Japonske. Delo razkriva spojino beta-TeVO4 kot nov modelski sistem frustrirane spinske verige. Glavni rezultat je odkritje nanometrske modulacije magnetne strukture (angl. stripe phase) na prehodu med spiralno in kolinearno magnetno ureditvijo. V nasprotju s prej znanimi moduliranimi elektronskimi strukturami se v tem primeru pasovi pojavijo kljub odsotnosti interakcij dolgega dosega. Predstavljeni sistem odpira možnosti za boljše razumevanja analognih nanometrsko moduliranih ureditev v drugih sistemih, npr. visokotemperaturnih superprevodnikih.



 Magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu
 31. 6. 2015

Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem External link opens in new tab or windowčlanku v reviji Physical Review Letters.

 

 


 Sodelavci F5 v Physics Today
 Junij 2015
Ameriška fizikalna revija Physics Today je v junijski številki objavila External link opens in new tab or windowkomentar ob izidu članka "In situ laser-imprinted surface realignment of a nematic liquid crystal", ki so ga v reviji Soft Matter objavili sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Giorgio Mirri, Miha Škarabot in Igor Muševič. Physics Today je najbolj vplivna revija združenja "American Physical Society", ki že več kot 50 let objavlja najbolj "vroče" novice, mnenjske članke in komentarje na prelomne fizikalne objave v svetu. Tokratni komentar je namenjen originalni metodi urejanja molekul v tekočekristalnih zaslonih z uporabo laserja, ki je bila razvita na inštitutu. Slika prikazuje lasersko izdelano "LCD-šahovnico" z velikostjo polj 40 mikrometrov.

 


 Članek v reviji Advanced Functional materials
 15. 5. 2015
Revija Advanced Functional Materials je 15. 5. 2015 objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowControllable Broadband Absorption in the Mixed Phase of Metamagnets, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" s partnerji iz Švice, Nemčije in Moldavije. Članek razkriva, da metamagnetni materiali absorbirajo elektromagnetno valovanje v izjemno širokem frekvenčnem območju. Efekt krmili zunanje magnetno polje, ki aktivira mešano fero/antiferomagnetno fazo, kjer se absorpcija v sistemu Cu3Bi(SeO3)2O2Br razteza vsaj preko devetih velikostnih frekvenčnih razredov. Ob dejstvu, da je v umetnih metamagnetnih materialih (tankih magnetnih plasteh) mogoče ťnastavitiŤ krmilno magnetno polje, omenjen pojav razkriva možnost direktnega uravnavanja novih funkcionalnih lastnosti teh materialov.

 


 Jahn-Tellerjeva kovina
 17. 4. 2015
Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Denis Arčon, Peter Jeglič in Anton Potočnik so pomembno prispevali k odkritju novega kovinskega stanja snovi v superprevodnih materialih na osnovi molekul C60. V obširni mednarodni raziskavi so novo stanje odkrili pri sistematičnem spreminjanju razdalje med sosednjimi molekulami C60 preko dopiranja osnovnega materiala Cs3C60 z rubidijem. Študija je razkrila izredno bogat fazni diagram, kjer se prepletajo izolatorska, magnetna, kovinska in superprevodna stanja, vključno z doslej neznanim stanjem, ki so ga raziskovalci poimenovali ťJahn-Tellerjeva kovinaŤ. Članek je bil nedavno objavljen v External link opens in new tab or windowScience Advances, ki je nova znanstvena revija skupine AAAS (Science) in je bil takoj opažen na številnih spletnih portalih, vključno s External link opens in new tab or windowphysicsworld.com.



 Članek v enciklopediji Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering
 16. 4. 2015
Na povabilo urednika enciklopedije Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravko Kutnjak in dr. Brigita Rožič z Odseka za fiziko trdne snovi ter prof. Raša Pirc z Odseka za teoretično fiziko napisali pregleden članek z naslovom Electrocaloric Effect: Theory, Measurements, and Applications. V prispevku je podan obsežen pregled raziskav s področja elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. Poleg teoretične razlage elektrokaloričnega odziva v feroelektrikih, relaksorskih feroelektrikih in antiferoelektrikih so predstavljene številne eksperimentalne tehnike za njegovo posredno in neposredno meritev vključno s pomembnimi, do sedaj izmerjenimi rezultati. Omenjene so tudi mogoče aplikacije elektrokaloričnih materialov skupaj s ťstate of the artŤ hladilnimi in grelnimi napravami nove generacije.

 


 Ujeti atomi cezija
 Marec 2015
V Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki se na Reaktorskem centru postavlja v sodelovanju z odsekoma za Teoretično fiziko ter Fiziko nizkih in srednjih energij, so prvič ujeli in ohladili atome cezija. Na sliki je pogled skozi okno vakuumske komore, kjer lebdi 50 milijonov cezijevih atomov s temperaturo nekaj 100 mikrokelvinov, ki jih zaradi fluorescenčne svetlobe vidimo kot majhno rožnato kroglico. V teku so že priprave na naslednji pomemben korak, kjer se bodo atomi z uporabo močne laserske svetlobe ujeli v dipolno past in s procesom izparevanja ohladili na temperaturo pod 50 nanokelvinov, ki ustreza temperaturi prehoda v Bose-Einsteinov kondenzat. Več informacij o metodah laserskega hlajenja in lovljenja atomov je na voljo na External link opens in new tab or windowultracool.ijs.si.

 


 Skupni laboratorij LIA
 9. 1. 2015
Institut “Jožef Stefan” in francoski center CNRS sta 9. januarja 2015 podpisala dogovor o skupnem laboratoriju LIA. Glavna raziskovalna tematika novega laboratorija je področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin z namenom poiskati odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja: kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Laboratorij LIA ne bo prispeval le k boljšemu razumevanju razvoja kompleksnosti v kovinah, ki je na neki način še vedno na začetku, ampak bo tudi spodbuda za fizikalno metalurgijo na novih področjih znanja, povezanih s fiziko trdne snovi in anorganske kemije.

 


 Članek v reviji PNAS
 29. 12. 2014
Revija PNAS je ob 100. obletnici izhajanja objavila članek External link opens in new tab or windowKnot theory realizations in nematic colloids, ki so ga napisali Simon Čopar, Uroš Tkalec, Igor Muševič in Slobodan Žumer s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Avtorji poročajo o uporabi različnih načinov iz teorije vozlov na zavozlanih defektnih strukturah v tekočekristalnih koloidih. Z eksperimenti lahko razkrijemo številne podrobnosti teoretičnih algoritmov, najdemo bližnjice do konstrukcije grafov in ograjenih površin neposredno iz mikroskopskih posnetkov in identificiramo vozle brez uporabe numeričnih simulacij. Delo je primer vzajemne povezanosti fizikalnih konceptov z matematično teorijo, kjer abstraktna topologija zaživi v eksperimentu.

 


 Članek v reviji Nature Physics
 22. 12. 2014
Revija Nature Physics je 22. decembra 2014 objavila članek z naslovom External link opens in new tab or windowLight-controlled topological charge in a nematic liquid crystal, ki so ga napisali Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer in Igor Muševič, sodelavci odseka F5 Instituta "J. Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Članek opisuje eksperimente, v katerih z močno lasersko svetlobo ustvarijo in stabilizirajo par topoloških defektov v tekočem kristalu, ki ga tvorita defekt in antidefekt oziroma ťdelecŤ in ťantidelecŤ. Slika prikazuje tekoči kristal, kot ga vidimo pod mikroskopom le nekaj milisekund po laserskem impulzu. Tvori se gosta mreža topoloških defektov, iz katerih sčasoma nastanejo pari topoloških defektov, kar spominja na Kibble-Zurekov mehanizem produkcije monopolov v kozmologiji. Z uporabo teorije so določili dinamiko anihilacije in osnovna topološka pravila, po katerih se ravnajo opaženi mehanizmi produkcije topološkega naboja.

 


 Obisk prof. Christiana Thomsena
 25. 11. 2014
Dne 25. novembra 2014 je Institut “Jožef Stefan” obiskal predsednik Tehniške univerze v Berlinu prof. Christian Thomsen. Gost, ki je prišel v Slovenijo kot član nemške delegacije ob obisku nemškega predsednika, se je srečal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, predsednikom znanstvenega sveta prof. dr. Draganom Mihailovićem, vodjem Odseka za fiziko trdne snovi prof. dr. Igorjem Muševičem ter s prof. dr. Majo Remškar. Pri tem je obiskal tudi nekatere fizikalne laboratorije, saj je tudi sam uveljavljen fizik.

 


 Dostava zdravil z nanomešički
 September 2014
Liposomi, sferični lipidni nanomešički, v katerih notranjosti je dovolj prostora za majhne in velike molekule oz. za zdravilo ali diagnostično sredstvo, so se izkazali kot odlična osnova sistema za aktivno ciljanje. Tako so sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" (doc. dr. Marko Fonovič, akad. prof. dr. Vito Turk, prof. ddr. Boris Turk, doc. dr. Olga Vasiljeva, Georgy Mikhaylov in dr. Matej Vizovišek) in Odseka za fiziko trdne snovi ( dr. Urška Mikac) razvili nov način dostave zdravil v tumorje, njihove rezultate raziskav pa je objavila tudi ena vodilnih revij Angewandte Chemie International Edition.

 


 Obisk Nobelovega nagrajenca prof. Oliverja Smithiesa
 10. 9. 2014
V septembru bo Institut “Jožef Stefan” obiskal prejemnik Nobelove nagrade 2007 prof. Oliver Smithies. Profesor Smithies je genetik, ki se je rodil v Angliji 1925. leta, vendar je naturaliziran ameriški državljan. Zaslužen je za uvedbo škroba kot medija za gelsko elektroforezo in za tehniko homologne rekombinacije transgene DNK z genomsko DNK, kije veliko bolj zanesljiv način spreminjanja živalskih genomov glede na metode, ki so jih uporabljali pred tem. Na obisk inštituta prihaja na povabilo laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi - F5. Profesor Smithies bo imel predavanje z naslovom "Where do ideas come from", in sicer v veliki predavalnici inštituta 10. septembra.

 


 Prof. Slobadan žumer prejel nagrado Honored member of the International Liquid Society
 2. 7. 2014
Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta "Jožef Stefan" in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na ť25th International Liquid Crystal ConferenceŤ v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo!

 


 Sodelovanje z gospodarstvom
 Maj 2014
Na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 7. in 10. majem 2014, je bil posebej predstavljen tudi Institut "Jožef Stefan" ter predvsem odseka za elektronsko keramiko, fiziko nizkih in srednjih energij ter odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Prav tako je inštitut sodeloval na 11. nanotehnološkem dnevu, ki ga je obiskalo več kot 270 udeležencev, področje nanotehnologije pa je zastopala prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi. Oba dogodka sta bila tako primera dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko in znanstveno sfero.

 


 Članek v reviji Nature Communications
 6. 2. 2014
V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", objavili članek External link opens in new tab or windowTopological zoo of free-standing knots in confined chiral nematic fluids, kjer napovedujejo obstoj zavozlanih defektnih linij v kiralnih tekočekristalnih kapljicah. Avtorji so bogastvo mogočih stanj modelirali s topološko podprtimi numeričnimi simulacijami. Odkritje je spodbuda za eksperimentalne študije in tehnološke aplikacije. Kiralne tekočekristalne kapljice so se v zadnjem času že pokazale kot uporabne za optične resonatorje, točkaste laserje, aktivne pigmente in kot drugi nastavljivi optični elementi.

 


 Novo kompleksno stanje v trdni snovi
 30. 1. 2014
Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta ťJožef StefanŤ so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku External link opens in new tab or windowFrustration-induced nanometre-scale inhomogeneity in a triangular antiferromagnet v ugledni reviji Nature Communications. V tem članku poročajo o prepletanju vloge magnetne in strukturne degeneracije, kar vodi do nehomogenega osnovnega stanja na nanoskali v sicer kemijsko homogenem sistemu. To stanje, ki spominja na elektronske nehomogenosti v visokotemperaturnih superprevodnikih in spojinah s kolosalno magnetoupornostjo, bi lahko imelo funkcionalno zanimive lastnosti.

 


 Članek na portalu Spotlight on Optics
 7. 1. 2014
Optical Society of America (OSA), ki je največje svetovno združenje znanstvenikov s področja optike in fotonike, je uvrstila članek "Lasing and waveguiding in smectic - A liquid crystal fibers", objavljen v reviji Optics Express, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Venkata Subba Rao Jampanija in Igorja Muševiča ter soavtorjev z Max Planck Institute for Dynamics and Self Organization iz Goettingena na portal External link opens in new tab or windowSpotlight on Optics za december 2013. Na tem portalu OSA vsak mesec objavi komentarje, ki so posvečeni nekaterim posebej izbranim in posebej poudarjenim člankom iz velikega števila revij, ki jih izdaja OSA. Avtorji v članku kot prvi obravnavajo širjenje in sevanje laserske svetlobe iz optičnih vlaken, ki zrastejo sama od sebe, ko zmešamo tekoči kristal in vodo.



 External link opens in new tab or windowElectrocaloric materials: New Generation of Coolers
 16. 12. 2013
V knjigi External link opens in new tab or windowElectrocaloric materials: New Generation of Coolers ugledne založbe Springer je izšlo poglavje sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravka Kutnjaka in dr. Brigite Rožič o posrednih in neposrednih meritvah elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. To je prva knjiga na področju elektrokaloričnih materialov, ki so v zadnjih letih zaradi številnih možnih aplikacij, npr. v hladilnih in grelnih napravah nove generacije, doživeli precejšnje zanimanje svetovne znanstvene srenje. Poglavje sodelavcev F5 opisuje tudi novo metodo termometrije elektrokaloričnih vzorcev, ki je bila razvita na IJS in s katero je bilo mogoče prvič neposredno izmeriti elektrokalorični odziv v tankih plasteh.


 


 Prof. dr. Zdravko Kutnjak prejel nagrado mentor leta 2013
 30. 11. 2013
Prof. dr. Zdravko Kutnjak, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan", je prejel nagrado mentor leta 2013. Nagrado vsako leto podeljuje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije in je namenjena najboljšim slovenskim mentorjem mladim raziskovalcem in doktorskim študentom. Prof. Zdravko Kutnjak je bil letos izbran izmed rekordnih 82 nominiranih mentorjev, slovesna podelitev je potekala 27. novembra 2013 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Čestitamo!

 


 Obisk japonske delegacije
 12. 7. 2013

V okviru znanstveno tehnološkega posvetovanja med Japonsko in Slovenijo je 12. julija obiskala Institut "Jožef Stefan" japonska delegacija, ki jo je vodil japonski veleposlanik za znanstveno in tehnološko sodelovanje gospod Shin Mauro. V delegaciji so bili visoki predstavniki japonskih ministrstev in agencij. Večji del obiska je potekal v Veliki predavalnici, kjer je potekala predstavitev skupnih sedanjih in načrtovanih projektov inštituta z japonskimi organizacijami. Gostje so obiskali tudi Odsek za okoljske znanosti in Odsek za fiziko trdne snovi.