News

Aktivne nematske tekočine so neravnovesen sistem, za katerega je značilno kaotično dinamično stanje poznano pod imenom aktivna turbulenca. V tridimenzionalnih aktivnih nematikih se takšno stanje odraža v dinamični mreži defektnih linij. Nika Kralj, Miha Ravnik in Žiga Kos so pokazali, kako se aktivna turbulenca dinamično odzove na spremembo materialnih lastnosti in zunanjih dejavnikov, kar privede do redčenja in zgoščevanja gostote defektnih linij. V limiti pasivnih nematskih tekočin tak pojav pojav opiše zadnja faza Kibble-Zurekovega mehanizma in se pojavi v številnih fizikalnih sistemih, od kozmičnih strun do supertekočega helija in tekočih kristalov. Avtorji članka pa pokažejo, kako tak proces poteka v aktivni snovi, kar privede do nekaterih vzporednic z modeli redčenja kozmičnih strun.

Raziskovalci Gregor Filipič, Luka Pirker, Anja Pogačnik Krajnc in Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so v sodelovanju z Marjanom Ješelnikom iz podjetja smartMELAMINE iz Kočevja objavili članek v reviji Materials z naslovom Enhanced Filtration Efficiency of Natural Materials with the Addition of Electrospun Poly(vinylidene fluoride-co-hexafluoropropylene) Fibres. V objavljenem članku so raziskovalci povečali filtracijsko učinkovitost naravnih materialov z nanašanjem tankih plasti elektrospinanih vlaken iz PVDF-ja. Z optimizacijo debeline nanešene plasti elektrospinanih vlaken se lahko regulira filtracijsko učinkovitost in s tem izrazito zmanjša količino plalastičnega odpada.

Luka Pirker z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je skupaj s sodelavci z Instituta za fizikalno kemijo »Jaroslav Heyrovský« iz Prage objavil članek v reviji 2D Materials z naslovom Sulphur isotope engineering of exciton and lattice dynamics in MoS2 monolayers. V objavljenem članku so raziskovalci sintetizirali MoS2 z različnimi izotopi žvepla, s čimer so razkrili vpliv fononov na optoelektrične lastnosti MoS2. Z variranjem izotopske sestave se lahko prilagodi optoelektrične lastnosti materiala za raznorazne aplikacije hkrati pa predstavlja edinstveno platformo za razumevanje osnov optičnih procesov v 2D sistemih.

Luka Pirker in Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi F5, Institut “Jožef Stefan”, sta skupaj s sodelavci iz Univerze v Regensburgu (Nemčija) objavila članek v reviji Advanced Materials z naslovom Non-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS2 Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots.

Molibden disulfid (MoS2) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov.

V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS2 nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS2.

Dr. George Cordoyiannis z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Belgije in Danske v revijiPhysica Status Solidi Aobjavil pregledni članek z naslovom QCM-D Study of the Formation of Solid-Supported Artificial Lipid Membranes: State-of-the-Art, Recent Advances, and Perspectives.

Podan je pregled adsorpcije in rupture lipidnih veziklov pri različnih eksperimentalnih pogojih. Trenutno razumevanje mehanizmov temelji na površinsko občutljivih tehnikah, kot sta kvarčna mikrotehtnica z nadzorom disipacije in mikroskopija na atomsko silo. Ponujamo različne primere, kako na adsorpcijo in rupturo veziklov vplivajo spremenljiva velikost in naboj lipidov,  vrsta pufra in adhezija trdne podlage.