News

Luka Pirker z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je skupaj s sodelavci z Instituta za fizikalno kemijo »Jaroslav Heyrovský« iz Prage objavil članek v reviji 2D Materials z naslovom Sulphur isotope engineering of exciton and lattice dynamics in MoS2 monolayers. V objavljenem članku so raziskovalci sintetizirali MoS2 z različnimi izotopi žvepla, s čimer so razkrili vpliv fononov na optoelektrične lastnosti MoS2. Z variranjem izotopske sestave se lahko prilagodi optoelektrične lastnosti materiala za raznorazne aplikacije hkrati pa predstavlja edinstveno platformo za razumevanje osnov optičnih procesov v 2D sistemih.

Luka Pirker in Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi F5, Institut “Jožef Stefan”, sta skupaj s sodelavci iz Univerze v Regensburgu (Nemčija) objavila članek v reviji Advanced Materials z naslovom Non-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS2 Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots.

Molibden disulfid (MoS2) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov.

V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS2 nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS2.

Dr. George Cordoyiannis z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Belgije in Danske v revijiPhysica Status Solidi Aobjavil pregledni članek z naslovom QCM-D Study of the Formation of Solid-Supported Artificial Lipid Membranes: State-of-the-Art, Recent Advances, and Perspectives.

Podan je pregled adsorpcije in rupture lipidnih veziklov pri različnih eksperimentalnih pogojih. Trenutno razumevanje mehanizmov temelji na površinsko občutljivih tehnikah, kot sta kvarčna mikrotehtnica z nadzorom disipacije in mikroskopija na atomsko silo. Ponujamo različne primere, kako na adsorpcijo in rupturo veziklov vplivajo spremenljiva velikost in naboj lipidov,  vrsta pufra in adhezija trdne podlage.

V zadnjih letih so kovinski halkogenidi (TMDCs) odprli novo vejo raziskav na področju naprav za poljsko emisijo elektronov. Zaradi svoje plastne strukture in prisotnosti tankih robov z visokimi razmerji stranic lahko taki materiali znatno povečajo lokalno električno polje, ki ima pomembno vlogo pri emisiji elektronov.

Raziskovalci L. Pirker, M. Remškar in B. Višić z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so v sodelovanju s kolegi iz OTH Regensburg (Nemčija) objavili članek v reviji Advanced Functional Materials z naslovom MoxWx–1S2 Nanotubes for Advanced Field Emission Application, kjer so med prvimi na svetu sintetizirali in karakterizirali mešane MoWS2 nanocevke. Iz posameznih nanocevk so naredili naprave za emisijo elektronov, ki kažejo vzpodbudne rezultate in so primerljivi z ostalimi TMDC-ji.

Na Institutu “Jožef Stefan” je od 9. do 11. 2. 2023 potekalo 1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta NanoSpace (Akcija COST CA21126). Pri projektu sodelujejo astrofiziki, kemiki in raziskovalci s področja ogljikovih nanomaterialov. Glavni znanstveni izzivi, na katera bomo v okviru projekta iskali odgovore, so (i) katere vrste nanostruktur ogljika so prisotne v vesolju in kako jih lahko prepoznamo?, (ii) katere so kemijske poti, ki vodijo do njihovega nastanka in uničenja?, in (iii) kakšna je vloga nanostruktur ogljika v nezemeljskih okoljih? Srečanje je bilo namenjeno vzpostavljanju novih stikov, udeležilo se ga je 70 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 30 držav, med drugim tudi Japonske in Kanade. Pri projektu sodelujeta dr. Polona Umek in prof. dr. Denis Arčon.