News

Dr. George Cordoyiannis z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Belgije in Danske v revijiPhysica Status Solidi Aobjavil pregledni članek z naslovom QCM-D Study of the Formation of Solid-Supported Artificial Lipid Membranes: State-of-the-Art, Recent Advances, and Perspectives.

Podan je pregled adsorpcije in rupture lipidnih veziklov pri različnih eksperimentalnih pogojih. Trenutno razumevanje mehanizmov temelji na površinsko občutljivih tehnikah, kot sta kvarčna mikrotehtnica z nadzorom disipacije in mikroskopija na atomsko silo. Ponujamo različne primere, kako na adsorpcijo in rupturo veziklov vplivajo spremenljiva velikost in naboj lipidov,  vrsta pufra in adhezija trdne podlage.

V zadnjih letih so kovinski halkogenidi (TMDCs) odprli novo vejo raziskav na področju naprav za poljsko emisijo elektronov. Zaradi svoje plastne strukture in prisotnosti tankih robov z visokimi razmerji stranic lahko taki materiali znatno povečajo lokalno električno polje, ki ima pomembno vlogo pri emisiji elektronov.

Raziskovalci L. Pirker, M. Remškar in B. Višić z Odseka za fiziko trdne snovi F5 so v sodelovanju s kolegi iz OTH Regensburg (Nemčija) objavili članek v reviji Advanced Functional Materials z naslovom MoxWx–1S2 Nanotubes for Advanced Field Emission Application, kjer so med prvimi na svetu sintetizirali in karakterizirali mešane MoWS2 nanocevke. Iz posameznih nanocevk so naredili naprave za emisijo elektronov, ki kažejo vzpodbudne rezultate in so primerljivi z ostalimi TMDC-ji.

Na Institutu “Jožef Stefan” je od 9. do 11. 2. 2023 potekalo 1. srečanje raziskovalcev v okviru projekta NanoSpace (Akcija COST CA21126). Pri projektu sodelujejo astrofiziki, kemiki in raziskovalci s področja ogljikovih nanomaterialov. Glavni znanstveni izzivi, na katera bomo v okviru projekta iskali odgovore, so (i) katere vrste nanostruktur ogljika so prisotne v vesolju in kako jih lahko prepoznamo?, (ii) katere so kemijske poti, ki vodijo do njihovega nastanka in uničenja?, in (iii) kakšna je vloga nanostruktur ogljika v nezemeljskih okoljih? Srečanje je bilo namenjeno vzpostavljanju novih stikov, udeležilo se ga je 70 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 30 držav, med drugim tudi Japonske in Kanade. Pri projektu sodelujeta dr. Polona Umek in prof. dr. Denis Arčon.

Dr. George Cordoyiannis z Odseka za fiziko trdne snovi F5 je v sodelovanju s kolegi iz Belgije in Velike Britanije v reviji Physical Review E objavil članek z naslovom Phase transitions study of the liquid crystal DIO with a ferroelectric nematic, a nematic, and an intermediate phase and of mixtures with the ferroelectric nematic compound RM734 by adiabatic scanning calorimetry.

Preučevali smo fazne prehode v seriji mešanic tekočih kristalov RM734 in DIO, ki kažejo nove vrste feroelektričnih nematskih faz. RM734 ima nematsko (N) in feroelektrično nematsko (NF) fazo, medtem ko ima DIO N in NF fazi, ločeni z vmesno fazo (Nx). S pomočjo kalorimetrije visoke ločljivosti smo izpeljali natančen fazni diagram v odvisnosti od sestave zmesi, to je v funkciji spremenljive feroelektrične sklopitve. Fazni diagram je skladen z idealnim obnašanjem zmesi, če so v analizi uporabljene skupne vrednosti enthalpije. Kritično obnašanje Nx–NF faznega prehoda zmesi kaže sistematičen trend vrednosti kritičnega eksponenta od α = 0,88 ± 0,10 za DIO proti α = 0,50 ± 0,05 (trikritično) pri počevanju koncentracije RM734.

Trenutni razvoj mehkih pametnih materialov z oblikovnim spominom je večinoma omejen na sintezo tankih vzorcev, kar močno omejuje njihovo praktično uporabo. Tridimenzionalnost materiala sicer lahko dosežemo z bolj zapletenimi metodami, kot npr. z aditivnim nanašanjem, toda za to potrebujemo namensko opremo, izdelava materiala pa je tipično počasna in omejena na manjše količine. M. Bobnar, N. Derets, S. Umerova, N. Novak, M. Lavrič, G. Cordoyiannis, B. Zalar in A. Rešetič, ter V. Domenici iz Italije smo razvili novi kompozitni material z oblikovnim spominom, ki temelji na disperziji glavno-verižnih tekočekristalnih elastomernih delcev (TKE) v polimerni matriki. Ta nam omogoča preprosto izdelavo pametnih materialov poljubnih oblik in velikosti, zlasti izdelavo večjih tridimenzionalnih vzorcev s polnim volumnom, kar je z običajnimi metodami težko realizirati. Oblikovni spomin izvira iz mehanskih lastnosti TKE delcev, katerih trdota se močno spreminja s temperaturo: Delci postanejo mehkejši pri višjih temperaturah, ko preidejo v t.i. izotropno fazo, in trdnejši pri nižjih ko so v steklasti fazi. Kompozit zato lahko preoblikujemo pri višjih temperaturah in nato z ohlajanjem novo obliko preko povišane trdote delcev tudi obdržimo. S takim termičnim cikliranjem vprogramiramo novo obliko vzorca. Oblikovni spomin nato preprosto ponastavimo s ponovnim gretjem v izotropno fazo delcev. Tak mehanizem oblikovnega spomina, t.j. izkoriščanje spremenljive trdote dospergiranih vključkev za programiranje oblike, je povsem nov.… Read the rest “Članek v reviji Nature Communications”